Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: MinniereaTheLawa90

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Aja, pa še ena razlika je ... Pri deljenih je toliko obveznosti, kolikor je oseb (če so npr. 4 dolžniki, bodo 4 obveznosti - proti vsakemu dolžniku ima upnik svojo terjatev), pri solidarnih pa je obveznost ena sama.
Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw »

Alja hvala za pomoč :D ampak ta del mi je jasen, ne vem pa kako bi iz nekega primera razbral da gre za eno ali drugo zadevo. To ti mora dejansko pisat da je Ticij recimo solidarni so dolžnik, ker če ti ne, lahko zgolj iz navedenih dejstev sklepaš tudi da sta oba odgovorna le za svoj del... eh se bom raje posvetil čemu drugem :D
You mirin brah? No shame in mirin.
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

TheLaw napisal/-a:Alja hvala za pomoč :D ampak ta del mi je jasen, ne vem pa kako bi iz nekega primera razbral da gre za eno ali drugo zadevo. To ti mora dejansko pisat da je Ticij recimo solidarni so dolžnik, ker če ti ne, lahko zgolj iz navedenih dejstev sklepaš tudi da sta oba odgovorna le za svoj del... eh se bom raje posvetil čemu drugem :D
Tega ne bo ;)
Choo
Prispevkov: 63
Pridružen: 29. Okt 2010 16:05

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Choo »

Še eno vprašanje. Ali ni tako, da ima pri tatvini oškodovanec na voljo actio furti in poleg tega tudi condictio furtiva ali rei vindikacijo (če je seveda mogoča).
Moti me, da je velikokrat v odgovorih navaden samo condictio furtiva, actio furti pa ne. Kako je s tem? Hvala za pomoč že vnaprej.
12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 »

Choo napisal/-a:Še eno vprašanje. Ali ni tako, da ima pri tatvini oškodovanec na voljo actio furti in poleg tega tudi condictio furtiva ali rei vindikacijo (če je seveda mogoča).
Moti me, da je velikokrat v odgovorih navaden samo condictio furtiva, actio furti pa ne. Kako je s tem? Hvala za pomoč že vnaprej.

Pozoren je treba biti, ali v vprašanju piše katere reipersekutorne, stvarnopravne tožbe ali obligacijskopravne zahtevke ima! Oziroma ali le piše, s čim bo stvar lahko zahteval nazaj.

Če pa piše, katere zahtevke ima ali kaj lahko stori, pa napišeš vse.
12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: transmisija / vstopna pravica / umrli dedič

Odgovor Napisal/-a 12345 »

12345 napisal/-a:Aaah, še pri nečem sem se zataknil.
Če dedič umre preden pridobi zapuščino, pride do transmisije.
Če umre pred zapustnikom, ko je oporoka že napisana je pa kaj? Vstopna pravica tle ne pride v poštev, ker je vstopna pravica le pri intestatnem dedovanju (imam prav?)
Postane torej v takem primeru oporoka naknadno neveljavna ali kaj? Če se naknadno po napisani oporoki rodi še en nujni dedič, oporoka izgubi veljavo, to vem.

Ampak:

Kaj pa če naknadno en od v oporoki omenjenih dedičev umre, vendar pred zapustnikom?

Lahko nekdo tole pomaga prosim? :)
M&M's
Prispevkov: 18
Pridružen: 31. Avg 2011 20:29

Re: transmisija / vstopna pravica / umrli dedič

Odgovor Napisal/-a M&M's »

12345 napisal/-a:
12345 napisal/-a:Aaah, še pri nečem sem se zataknil.
Če dedič umre preden pridobi zapuščino, pride do transmisije.
Če umre pred zapustnikom, ko je oporoka že napisana je pa kaj? Vstopna pravica tle ne pride v poštev, ker je vstopna pravica le pri intestatnem dedovanju (imam prav?)
Postane torej v takem primeru oporoka naknadno neveljavna ali kaj? Če se naknadno po napisani oporoki rodi še en nujni dedič, oporoka izgubi veljavo, to vem.

Ampak:

Kaj pa če naknadno en od v oporoki omenjenih dedičev umre, vendar pred zapustnikom?

Lahko nekdo tole pomaga prosim? :)
Če nihče od dedičev ni pridobil dediščine v skladu z oporoko, ker so dediči bodisi pomrli pred zapustnikom bodi niso hoteli, je bila oporoka de facto razveljavljena. kljub formalni veljavi je namreč izostala njena dejanska izvršitev --> gre za zapuščeno oporoko
V drugem primeru, ko eden umre od večih dedičev pa bi rekla, da gre za akrescenco.

Naj me kdo popravi če se motim. :)
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

M&M's napisal/-a:Kaj pa tale primer?

A in B se dogovarjata za prodajo tramov. Dogovorita se za ceno in A si tramove tudi ogleda pri B-ju. Ponoči so tramovi ukradeni. Komu?

Jaz bi rekla takole: Kupoprodajna pogodba je sklenjena (če je brez listine), s tem ko se doseže sporazum o ceni. Nevarnost stvari tako zadane kupca. A je tukaj kaj važno potem, če je postavil kupec zraven varuha ali pa ožigosanje tramov?
PRP, 77. primer.
12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 »

Pri zahtevanju lastne stvari nazaj mi nekaj ni jasno.

Pač, če recimo nekdo ukrade mojo vazo (joj te vaze!) in jo zahtevam nazaj. V izpitu bi torej napisal rei vindicatio ali condictio furtiva. Ampak to je ful butasto, ker zmeraj pri tej odgovorih pišemo kako bi vazo zahteval nazaj, po drugi strani pa je veljalo tisto načelo, da so se vse odločbe glasile na denarno vrednost. Torej v primeru rei vindikacije zahtevamo čustveno vrednost, v primeru condictio furtive pa najvišjo vrednost ki jo je stvar kdaj mela.

Torej vaze sploh ne dobimo nazaj? Zakaj je potem sploh vprašanje, kako jo zahtevamo nazaj, če lahko dobimo samo znesek denarja? To dvoje me je čist zmedlo. :O
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Saj, če vaza še obstaja, jo dobiš nazaj :) Al ne? Sam če je ni, pol dobiš pač njeno vrednost.
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Zanima me nov primer:

A je s silo pregnal z zemljišča B-ja. B je zbral sorodnike in na silo pridobil zemljišče nazaj. Komu bo pretor nudil varstvo in kakšno pravno sredstvo bo dal na voljo?

In moj odgovor: Pretor bo pravno varstvu nudil B-ju, ker se šteje, da se je B le povrnil v prvotno posestno stanje, A pa je bil proti B-ju relativno viciozen. B bo lahko A-ja tožil z interdiktom de vi cottidiana, če ga je A z zemljišča pregnal z navadno silo, ali z interdiktom de vi armata, če ga je A pregnal z oboroženo silo. Z interdiktom de vi cottidiana bo lahko tožil le, če od nasilnega pregona še ni minilo več kot eno leto in če B nasproti A-ju ni bil relativno viciozen.

Zdaj pa ... Ali je A proti B-ju res relativno viciozen?

In pa še to - imajo ti sorodniki kako zvezo?

Hvala :D
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Hmmm, zdaj razmišljam. Če je B od A-ja pridobil posest nazaj S SILO, pol je on tud relativno viciozen in bi mel A lahk proti njemu ugovor relativne vicioznosti (pri int. de vi cottidiana).

Tak, da tega ne bi napisala - da je relativno viciozen.

:)
12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 »

Alja napisal/-a:Hmmm, zdaj razmišljam. Če je B od A-ja pridobil posest nazaj S SILO, pol je on tud relativno viciozen in bi mel A lahk proti njemu ugovor relativne vicioznosti (pri int. de vi cottidiana).

Tak, da tega ne bi napisala - da je relativno viciozen.

:)
Sila se lahko povrne s silo. Važno je, da je v prvi vrsti A nasproti Bju relativno viciozen. Pomoje
12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 »

Alja napisal/-a:Saj, če vaza še obstaja, jo dobiš nazaj :) Al ne? Sam če je ni, pol dobiš pač njeno vrednost.
Ja ni mi jasno no :D
Če se vse obsodbe glasijo na denar, lahko tat vrne vrednost vaze in ne nujno vaze same, če noče.
Ni tu vrnitev vaze subsidiarna možnost ali ravno kontra?
Če se pač rei vindikacija in condictio furtiva glasita na subjektivno vrednost oz. najvišjo vrednost, je tat to dolža vrniti in ne vaze. Ni mi jasno...

Torej, vazr ne more dobiti nazaj, tudi če je in če tat noče.

Naj me kdo popravi.
Zadnjič spremenil 12345, dne 05. Okt 2012 16:52, skupaj popravljeno 1 krat.
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

12345 napisal/-a:
Alja napisal/-a:Saj, če vaza še obstaja, jo dobiš nazaj :) Al ne? Sam če je ni, pol dobiš pač njeno vrednost.
Ja ni mi jasno no :D
Če se vse obsodbe glasijo na denar, lahko tat vrne vrednost vaze in ne nujno vaze same, če noče.
Ni tu vrnitev vaze subsidiarna možnost ali ravno kontra?
Če se pač rei vindikacija in condictio furtiva glasita na subjektivno vrednost oz. najvišjo vrednost, je tat to dolža vrniti in ne vaze. Ni mi jasno...
Ne vem :?
M&M's
Prispevkov: 18
Pridružen: 31. Avg 2011 20:29

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a M&M's »

Tole sem našla v eni zbirki rešenih primerov: "A priposestvuje kupljeno stvar od B-ja, misleč, da B ni lastnik, v resnici pa je. Utemelji, ali A lahko priposestvuje!
PRP, 152. primer. A bo uspešno priposestvoval stvar, saj je dejansko stanje pomembnejše od subjektivnega prepričanja."

Pri 152. primeru je govora o lastnini in ne o priposestvovanju. Torej, če se ne motim A ne more priposestvovati, ker je za priposestovanje potrebna dobra vera?! Prosim za pomoč ;)
Choo
Prispevkov: 63
Pridružen: 29. Okt 2010 16:05

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Choo »

M&M's napisal/-a:Tole sem našla v eni zbirki rešenih primerov: "A priposestvuje kupljeno stvar od B-ja, misleč, da B ni lastnik, v resnici pa je. Utemelji, ali A lahko priposestvuje!
PRP, 152. primer. A bo uspešno priposestvoval stvar, saj je dejansko stanje pomembnejše od subjektivnega prepričanja."

Pri 152. primeru je govora o lastnini in ne o priposestvovanju. Torej, če se ne motim A ne more priposestvovati, ker je za priposestovanje potrebna dobra vera?! Prosim za pomoč ;)
se strinjam s tabo. ne glede na okoliščine, je potrebna dobra vera.
Choo
Prispevkov: 63
Pridružen: 29. Okt 2010 16:05

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Choo »

Še jaz imam eno vprašanje:
A je dal B-ju v najem C-jevo hišo. Nato je C umrl in B je bil postavljen za dediča. Ali je B dolžan plačevati najemnino? Katero tožbo ima B?

Menim, da gre za podoben primer kot pri nakupu - nakup ukinja najem (emptio tolit locatum). Torej, z dedovanjem se ukine najem, saj B postane lastnik (sklepam, da je edini dedič). Glede tožbe težko rečem, edino morda tožbo actio conducti.
Tukaj bi res prosila nekoga, da vsaj komentira in poda svoje mnenje. Hvala
M&M's
Prispevkov: 18
Pridružen: 31. Avg 2011 20:29

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a M&M's »

Choo napisal/-a:Še jaz imam eno vprašanje:
A je dal B-ju v najem C-jevo hišo. Nato je C umrl in B je bil postavljen za dediča. Ali je B dolžan plačevati najemnino? Katero tožbo ima B?

Menim, da gre za podoben primer kot pri nakupu - nakup ukinja najem (emptio tolit locatum). Torej, z dedovanjem se ukine najem, saj B postane lastnik (sklepam, da je edini dedič). Glede tožbe težko rečem, edino morda tožbo actio conducti.
Tukaj bi res prosila nekoga, da vsaj komentira in poda svoje mnenje. Hvala
Nisem prepričana, ampak takole bi rekla: Najprej mora priti do razdora najemne pogodbe in šele potem je oproščen plačevanja najemnine. Do takrat pa mora plačevati najemnino. Pa tožba actio conducti.
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

M&M's napisal/-a:
Choo napisal/-a:Še jaz imam eno vprašanje:
A je dal B-ju v najem C-jevo hišo. Nato je C umrl in B je bil postavljen za dediča. Ali je B dolžan plačevati najemnino? Katero tožbo ima B?

Menim, da gre za podoben primer kot pri nakupu - nakup ukinja najem (emptio tolit locatum). Torej, z dedovanjem se ukine najem, saj B postane lastnik (sklepam, da je edini dedič). Glede tožbe težko rečem, edino morda tožbo actio conducti.
Tukaj bi res prosila nekoga, da vsaj komentira in poda svoje mnenje. Hvala
Nisem prepričana, ampak takole bi rekla: Najprej mora priti do razdora najemne pogodbe in šele potem je oproščen plačevanja najemnine. Do takrat pa mora plačevati najemnino. Pa tožba actio conducti.
PRP, 595. primer.
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Mene pa tole zanima, če je ok:

A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izročil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju. Po C-jevi smrti jo je C-jev dedič F, ki jo je smatral za C-jevo stvar (mislil je, da jo je podedoval), prodal in jo tradiral (ali mancipiral) D-ju, ki jo je pridobil v dobri veri in s tem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik?

Med A in B je nastala kupna in prodajna pogodba, ampak B je postal je bonitarni lastnik, ki mora LP šele pridobiti s priposestvovanjem. Civilni lastnik je še vedno A. B-jevo priposestvovanje se je nadaljevalo tudi, dokler je bila stvar pri C-ju, ker se šteje, da je C samo detentor, posest pa ima še vedno B. Če je v tem času priposestvovalni čas pretekel, je postal B tudi civilni lastnik. Če pa ni, potem se je priposestvovanje prekinilo, ko je stvar začel posedovati D kot dobroverni posestnik. B lahko zahteva stvar od D-ja z rei vindicatio, če je že postal lastnik, sicer pa s publicijansko tožbo, v kateri bo zmagal B, ker je stvar pridobil od lastnika, D pa jo je pridobil od nelastnika.
M&M's
Prispevkov: 18
Pridružen: 31. Avg 2011 20:29

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a M&M's »

Mislim, da je ok. 136. primer še pravi: Če je kdo imel lastninsko pravico na zemljišču (A je imel lastninsko pravico), prenese le-to z izročitvijo (torej na Bja), če pa je ni imel (F je ni imel) ničesar ne prenese na prejemnika.
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

1. a je od 12 letnega bja kupil osla, misleč, da je star najmanj 15 let. a ga odpelje na pristavo in odpotuje. ko se po nekaj mesecih vrne, varuh 12 letnika zahteva, da mu vrne osla. za kaj gre? kdo ima lp na oslu?

2. a je prišel k bju in mu rekel, da mu mora na podlagi kupoprodajne pogodbe izročiti vola, kasneje pa ugotovi, da je kupna pogodba neveljavna. kdo ima lp in kdo posest + kakšni so morebitni zahtevki

3. a lahko nekdo sistematično razloži kako je s tistimi zlatimi mizicami in posrebrenimi mizicami in neki, ker je zmedeno v prp-jih. a je prodal mizico bju, za katero sta oba mislila, da je zlata. ali je pogodba veljavna in zakaj?

4. a je prodal bju zlato uro, ki jo je našel v parku, po tem ko naj bi jo izgubil vlomilec zlatarne. čez pol leta pride h bju c, ki trdi, da je zlata ura njegova. ali bo b lahko uveljavljal priposestvovanje?

5. a je srečal bja in ga prosil za nekaj denarja. b potegne kuverto iz žepa in mu jo da. a ga vpraša kdaj mu mora vrniti, vendar b pravi, da se bosta kasneje dogovorila, ker se mu mufi. bja povozi avto eno uro za tem. kakšno razmerje je nastalo med njima in ali lahko bjev dedič od aja zahteva denar kot svojega?

6. a je svoj avto shranil pri bju, ki je zašel v dolgove in prodal ajev avto. nato je na lotu zadel glavni dobitek in avto odkupil nazaj. ali bo ta avto mogoče priposestvovati?

7. a je šel na križarjenje in vzel sabo prenosnika. imel ga je v kajuti, ko je izginil. računalnik je ukradel mornar, ki ga je prodal in denar zapravič v enem od mest na poti. mornar nima svojega premoženja. razmerja med njimi in kaj lahko stori a?

8. a je ukradel neko stvar in jo dal bju v zastavo. razmerje med njima in njuni zahtevki?

9.a je vzel od bja u zakup njivo za 5 let, da bi prodajal solato. ker so cene zelenjave padle, si tega ni več mogel privoščiti in je po enem letu pustil njivo neobdelano in zaraščeno s plevelom. kakšne pravne posledice bo imelo njegovo dejanje? kaj, če se je nadležni plevel razrasel tudi na sosedovo zemljišče in ta zdaj od bja zahteva odškodnino?

10. kaj je pignus in rem suam?

11. a je zastavil zemljišče bju, cju, dju po vrsti. c kupi zemljišče. kaj se zgodi, kaj lahko kdo zahteva?

12. a kupi od bja za 100 žita. b mu ga ni pravočasno dostavil. a b lahko kupil žito od cja za 130, a tega ni storil. aju zaradi lakote umreta dva sužnja. za kaj gre, kaj lahko a zahteva od b?

13. a mora bju vrniti denar, namesto denarja pa mu vrne uro. ura je kasneje evincirana. katero tožbo lahko naperi zoper aja?

14. a naroči bju naj terja cja. c nima denarja in ga prosi naj ga nej terja. ali b mora terjati cja? kaj lahko stori a, če b zaradi cjevih besed noče terjati?

15. kakšne tožbe izhajajo iz posrednega posojila in iz kreditnega naročila? kakšno je latinsko ime za posojilno pogodbo?
12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 »

Se bom malo preizkusil v znanju, pa popravizzt. Odgovore pa bom pisal kar znotraj navedka.
xyz1 napisal/-a:1. a je od 12 letnega bja kupil osla, misleč, da je star najmanj 15 let. a ga odpelje na pristavo in odpotuje. ko se po nekaj mesecih vrne, varuh 12 letnika zahteva, da mu vrne osla. za kaj gre? kdo ima lp na oslu?
—Ker je bil A dobroveren in je mislil da je B polnoleten, je kupna pogodba veljavna. Na oslu bi pridobil l.p. s priposestvovanjem, a ker zakonsko določen čas za priposestvovanje še ni potekel, lahko varuh Bja zahteva stvar nazaj z rei vindikacijo. Lastnik je namreč še vedno A. B je le dobroverni posestnik.


2. a je prišel k bju in mu rekel, da mu mora na podlagi kupoprodajne pogodbe izročiti vola, kasneje pa ugotovi, da je kupna pogodba neveljavna. kdo ima lp in kdo posest + kakšni so morebitni zahtevki?
—A pridobi le posest. B lahko zahteva stvar nazaj z rei vindikacijo. A pa s Condictio sine causa kupnino?

3. a lahko nekdo sistematično razloži kako je s tistimi zlatimi mizicami in posrebrenimi mizicami in neki, ker je zmedeno v prp-jih. a je prodal mizico bju, za katero sta oba mislila, da je zlata. ali je pogodba veljavna in zakaj?
— Pogodba ni veljavna, če sta oba mislila da je zlata. Zmota glede snovi. Kondikcija za vrnitev kupnine.
Če je prodajalec mislil da kupec ve, kupec pa ni skrbno pregledal ali vprašal, pogodba velja. Če pa je prodajalec vedel da kupec ne ve, ima kupec na voljo actio empti, Actio redhibitoria ali Actio quanti minoris.

4. a je prodal bju zlato uro, ki jo je našel v parku, po tem ko naj bi jo izgubil vlomilec zlatarne. čez pol leta pride h bju c, ki trdi, da je zlata ura njegova. ali bo b lahko uveljavljal priposestvovanje?
— Kupna pogodba je veljavna. Lastninska pravica se ne prenese, če gre v resnici za ukradeno stvar. B se v takem primeru ne more sklicevati na priposestvovanje.

5. a je srečal bja in ga prosil za nekaj denarja. b potegne kuverto iz žepa in mu jo da. a ga vpraša kdaj mu mora vrniti, vendar b pravi, da se bosta kasneje dogovorila, ker se mu mufi. bja povozi avto eno uro za tem. kakšno razmerje je nastalo med njima in ali lahko bjev dedič od aja zahteva denar kot svojega?
— Nastala je posojilna pogodba. Dedič podeduje terjatve in ker ni določen rok, lahko terja takoj z actio certae creditae pecuniae.


6. a je svoj avto shranil pri bju, ki je zašel v dolgove in prodal ajev avto. nato je na lotu zadel glavni dobitek in avto odkupil nazaj. ali bo ta avto mogoče priposestvovati?
— Priposestvovanje se ne more začeti, dokler ne pride stvar nazaj v posest lastnika. B je namreč zagrešil tatvino uporabe.

7. a je šel na križarjenje in vzel sabo prenosnik. imel ga je v kajuti, ko je izginil. računalnik je ukradel mornar, ki ga je prodal in denar zapravil v enem od mest na poti. mornar nima svojega premoženja. razmerja med njimi in kaj lahko stori a?
A lahko za tatvino toži ladjarja na podlagi adjekticijske objektivne odgovornosti za dejanja oseb iz obrata.

8. a je ukradel neko stvar in jo dal bju v zastavo. razmerje med njima in njuni zahtevki?
— Nastane zastavna pogodba. B lahko zahteva zastavitev primerne stvari z actio pigneraticia contraria ali takojšnjo izpolnitev obveznosti.

9.a je vzel od bja u zakup njivo za 5 let, da bi prodajal solato. ker so cene zelenjave padle, si tega ni več mogel privoščiti in je po enem letu pustil njivo neobdelano in zaraščeno s plevelom. kakšne pravne posledice bo imelo njegovo dejanje? kaj, če se je nadležni plevel razrasel tudi na sosedovo zemljišče in ta zdaj od bja zahteva odškodnino?
—A mora z zakupljenim zemljiščem ravnati skrbno kot v lastnih zadevah. B ga lahko toži z Actio conducti zaradi zmanjšanja vrednosti stvari. Sosed pa zahteva odpravo škodljivih sprememb na sosednjem zemljišču s interdiktom quod vi aut clam. Al gre to proti lastniku?

10. kaj je pignus in rem suam?
—Zastavna pravica na lastni stvari. Gre za izjemo od načela, da zastavna pr. ne more biti ustanovljena na lastnem zemljišču. Pride pa do tega v primeru, da A zastaavi stvar večim osebam, pri čemer prvi upnik umre in A postane njegov dedič. Da dedič ohrani prvi poplačilni rang, stopi na prvo mesto med upniki, čeprav glede svoje stvari.

11. a je zastavil zemljišče bju, cju, dju po vrsti. c kupi zemljišče. kaj se zgodi, kaj lahko kdo zahteva?
— Hm, dal bi, da lahko B in D zahtevata takojšnjo izpolnitev obveznosti ači zastavitev primerne stvari z Actio pigneraticia contraria. C pa confusione preneha biti upnik. C lahko zahteva zastavitev druge stvari? Nevem.

12. a kupi od bja za 100 žita. b mu ga ni pravočasno dostavil. a b lahko kupil žito od cja za 130, a tega ni storil. aju zaradi lakote umreta dva sužnja. za kaj gre, kaj lahko a zahteva od Bja.
—Hm, čudno napisano. Verjetno lahko z actio empti kupec zahteva interes nad tem, da bi bila stvar pravočasno izročena in povrnitev škode, ki je zaradi tega nastala...

13. a mora bju vrniti denar, namesto denarja pa mu vrne uro. ura je kasneje evincirana. katero tožbo lahko naperi zoper aja?
—Če je B sprejel nadomestno izpolnitev, zahtevek ugasne. Zdaj pa, če je ta stvar evincirana, ima mislim da na voljo actio auctoritatis. Ni to neka finta, da se v primeru nadomestne izpolnitve obravnava kot kupec?

14. a naroči bju naj terja cja. c nima denarja in ga prosi naj ga ne terja. ali b mora terjati cja? kaj lahko stori a, če b zaradi cjevih besed noče terjati?
— tole moram še naštudirati

15. kakšne tožbe izhajajo iz posrednega posojila in iz kreditnega naročila? kakšno je latinsko ime za posojilno pogodbo?
—tudi tole moram še naštudirati
Odgovore sem napisal znotraj citata. Popravite, kjer se motim.
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

odlično, najlepša hvala!
samo, ali ni pri mizici veljavna, ker obstaja soglasje o predmetu?

16. a je pri bju shanil sliko. bju sliko ukradejo. kakšna pogodba je to, ali b odgovarja? kaj lahko stori a, če b sliko izsledi in dob nazaj?

17. a proda svoje zemljišče, ki je vredno 10.000 svojemu nečaku za 5000, razliko pa mu želi podariti. ali je darilna pogodba veljavna? kaj pa, če bi določila ceno 10000, vendar bi se dogovorila, da b tega ne bo plačal?

18. a prosi bja, da ga z vozom pelje v rim. b konja tako priganja, da mu spodrsne in si zlomi nogo. kako je s terjanjem odškodnine in plačilom cestnine?

19. a razdedini svojega sina, ker mu je b povedal, da ga sin želi zastrupiti. to pa ne drži. kaj lahko naredi razdedinjeni sin?

20. a s silo prežene bja z zemljišča. drugi dan b s silo prežene aja. kaj stori pretor?

21. razlika med adstipulatorjem in sprejemnim pomočnikom?

22. a si je dal od bja obljubiti avto, ki je imel naknadno vgrajen gps sistem. obljubiti si ga je dal s stipulacijo. b je pred prodajo odstranil gps sistem, čeprav si je dal a avto obljubiti predvsem zaradi tega. kaj svetuješ aju?

23. a trenira v metanju diska na igrišču, kjer je oskrbnik b. a opazi v ograji luknjo in večkrat opozori bja, da naj to popravi. b obljubi, da bo popravil, a tega ne stori. disk enkrat zleti skozi luknjo in ubije psa. kdo odgovarja za škodo in na kakšnem temelju?

24. a je v dobri veri kupil zemljišče od nelastnika b, ki mu ga je ta tudi prepustil, nato pa je vzel isto zemljišče od lastnia cja v zakup. kako je s posestvijo in lp?

25. a zastavi bju gozd. a v gozdu poseka drevesa in naredi deske. za kakšno zastavno pravico gre? kaj je predmet zastavne pravice? kako opredelimo ajevo ravnanje? ali so deske zastavljene?

26. a zavaruje svoj dolg tako, da ustanovi na konju pogodbeno zastavo. sme konja še naprej uporabljati. konj čez čas pogine. kaj ima na voljo zastavni upnik?

27. a, ki je zaprosil za posojilo bja in cja, dobi posojilo od dja, ki ga ima za bjevega dolžnika, v resnici pa je d cjev dolžnik. ali posojilna pogodba velja in kakšno pravno sredstvo ima na voljo b?

28. ajev dedič b je cju izročil djevo stvar kot volilo. med c in d pride do spora, kako bo rešen?
Zadnjič spremenil xyz1, dne 06. Okt 2012 12:20, skupaj popravljeno 2 krat.
Odgovori

Vrni se na