Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: MinniereaTheLawa90

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Hereditatis petitio / Inoficiozna tožba

Odgovor Napisal/-a 12345 »

Mi lahko nekdo samo v parih stavkih pove točno razliko pri uporabi tožb Hereditatis petitio in inoficiozno tožbo.
Približno razumem, ampak ni mi jasno v primerih, ko potomec nič ne dobi/ni omenjen/dobi premajhen delež/je razdedinjen.

V rešenih primerih sta dva primera, ki sta me zmedla. Zdaj pa ne vem, kera tožba je kdaj:

1.: Kakšno pravno sredstvo ima na voljo sin, če ga je oče razdedinil? —Sin lahko uveljavlja dedno pravico s hereditatis petitio. S tem je dosegel neveljavnost in intestatno dedovanje.

2.: Materialni nujni dedič ne dobi nič po oporoki. Kaj lahko zahteva? — Zahteva lahko razveljavitev oporoke z inoficiozno tožbo, ker se ga oporočitelj ni spomnil s primerno premoženjsko naklonitvijo. Zahteva lahko intestatno dedovanje.


Torej dva podobna primera, v obeh ni dobil nič, tožbi pa različni.


Hvala za pomoč! :)
12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

transmisija / vstopna pravica / umrli dedič

Odgovor Napisal/-a 12345 »

Aaah, še pri nečem sem se zataknil.
Če dedič umre preden pridobi zapuščino, pride do transmisije.
Če umre pred zapustnikom, ko je oporoka že napisana je pa kaj? Vstopna pravica tle ne pride v poštev, ker je vstopna pravica le pri intestatnem dedovanju (imam prav?)
Postane torej v takem primeru oporoka naknadno neveljavna ali kaj? Če se naknadno po napisani oporoki rodi še en nujni dedič, oporoka izgubi veljavo, to vem.

Ampak:

Kaj pa če naknadno en od v oporoki omenjenih dedičev umre, vendar pred zapustnikom?
12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 »

In še za lahkonoč:

„A se poda na pot, za njim se izgubi vsaka sled. Dediči zahtevajo naklonitev njegovega premoženja. Kaj naj storijo in pod kakšnimi pogoji? Za kaj pravzaprav gre?”
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Zanima me naslednji primer:

A odkupuje delnice in pošlje B-ja, da v njegovem imenu sklene pravni posel in jih zanj kupi. Komentiraj.

In odgovor v rešitvah je: B je A-jev pooblaščenec in zato lahko kupi v A-jevem imenu delnice.

Jaz ne bi tako odgovorila. Bolj bi mi bilo logično, da gre za neposredno (direktno) zastopanje.

Dajte malo pokomentirat, prosim ...
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

men tut bolj zgleda kot neposredno zastopanje, iz katerih primerov pa je ta primer?
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Ej, nimam pojma, od kod je vzeto. Ker sem zbrala vse primere, ki sem jih kjerkoli našla, zdaj pa vse po vrsti rešujem :)

Sicer pa, kaj je s tem pooblaščencem? To je kr nekaj napisano kot odgovor. Jaz bi napisala, da gre neposredno zastopanje, kjer zastopnik ravna v tujem imenu in na tuj račun, učinki pa nastanejo neposredno za zastopanega. RP mu ni bilo naklonjeno. Zakaj? Ker se je dalo enake učinke doseči s posrednim zastopanjem. To bi jaz napisala. Ker nič konkretno ne piše, kaj te vprašanje sprašuje, torej pač komentiraš :D

Or what?
Choo
Prispevkov: 63
Pridružen: 29. Okt 2010 16:05

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Choo »

A želi B-ju prodati neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugače pokaže njegovi ženi pismo B-jeve ljubice, na katero je žena še vedno ljubosumna. B se omehča in kupi. Potem si premisli. Kam mu svetuješ, da naj stori?

Odgovor je v skripti: napaka volje: nedopustno vplivanje na B-ja, na voljo ima actio quod metus causa.

Jaz mislim, da ni tako. Predvsem za to, ker dotična grožnja ne pomeni nekega strahu, ki bi prestrašil tudi najbolj trdnega moža (no vsaj če žena ni res zmaj). Jaz mislim, da nima nič na voljo. Svetujem pa mu, da naj pisma ljubic bolj skrbno skriva. Druzga ni, a je res?
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Choo napisal/-a:A želi B-ju prodati neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugače pokaže njegovi ženi pismo B-jeve ljubice, na katero je žena še vedno ljubosumna. B se omehča in kupi. Potem si premisli. Kam mu svetuješ, da naj stori?

Odgovor je v skripti: napaka volje: nedopustno vplivanje na B-ja, na voljo ima actio quod metus causa.

Jaz mislim, da ni tako. Predvsem za to, ker dotična grožnja ne pomeni nekega strahu, ki bi prestrašil tudi najbolj trdnega moža (no vsaj če žena ni res zmaj). Jaz mislim, da nima nič na voljo. Svetujem pa mu, da naj pisma ljubic bolj skrbno skriva. Druzga ni, a je res?
Sicer bi bilo tvoje racionalno razmišljanje veliko bolj pravilno od odgovora zgoraj, ampak potem ta primer ne bi imel nobenega smisla. Tako da dejansko je po moje "pravilen" odgovor da gre nedopusten nagib, ki je dejansko delikt, tj. dolus. Na voljo ima a° quod metus causa ali restitutio in integrum. Je pa zelo hecno zastavljen primer ...
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

Alja napisal/-a:Ej, nimam pojma, od kod je vzeto. Ker sem zbrala vse primere, ki sem jih kjerkoli našla, zdaj pa vse po vrsti rešujem :)

Sicer pa, kaj je s tem pooblaščencem? To je kr nekaj napisano kot odgovor. Jaz bi napisala, da gre neposredno zastopanje, kjer zastopnik ravna v tujem imenu in na tuj račun, učinki pa nastanejo neposredno za zastopanega. RP mu ni bilo naklonjeno. Zakaj? Ker se je dalo enake učinke doseči s posrednim zastopanjem. To bi jaz napisala. Ker nič konkretno ne piše, kaj te vprašanje sprašuje, torej pač komentiraš :D

Or what?
verjetno je nekdo pred rimom študiral civilno in mu od tam to, ker kolikor imam v spominu, se beseda pooblaščenec ne pojavlja v knjigi rimsko pravo, lahko pa se motim.

pa še eno vprašanje, kako ločiš med družbeno pogodbo in inominatnim kontraktom?
primer: a in b sta imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. Ajev konj pogine, ko ima konja b. Vrsta pogodbe in kaj lahko stori a?
+ primer za certam in incertam stipulacijo
+ a najame bja, da mu izkoplje jarek za vodovod. takoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. kdo trpi škodo in za kaj gre?
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

+ a zastavi traktor bju, a ga še rabi za delo na njivi, zato ji ostane v posesti. še pred dokončanim delom, ga proda cju. za kakšno razmerje gre in kaj lahko naredi oseba b?
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

xyz1 napisal/-a:
Alja napisal/-a:Ej, nimam pojma, od kod je vzeto. Ker sem zbrala vse primere, ki sem jih kjerkoli našla, zdaj pa vse po vrsti rešujem :)

Sicer pa, kaj je s tem pooblaščencem? To je kr nekaj napisano kot odgovor. Jaz bi napisala, da gre neposredno zastopanje, kjer zastopnik ravna v tujem imenu in na tuj račun, učinki pa nastanejo neposredno za zastopanega. RP mu ni bilo naklonjeno. Zakaj? Ker se je dalo enake učinke doseči s posrednim zastopanjem. To bi jaz napisala. Ker nič konkretno ne piše, kaj te vprašanje sprašuje, torej pač komentiraš :D

Or what?
verjetno je nekdo pred rimom študiral civilno in mu od tam to, ker kolikor imam v spominu, se beseda pooblaščenec ne pojavlja v knjigi rimsko pravo, lahko pa se motim.

pa še eno vprašanje, kako ločiš med družbeno pogodbo in inominatnim kontraktom?
primer: a in b sta imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. Ajev konj pogine, ko ima konja b. Vrsta pogodbe in kaj lahko stori a?
+ primer za certam in incertam stipulacijo
+ a najame bja, da mu izkoplje jarek za vodovod. takoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. kdo trpi škodo in za kaj gre?
Za družbeno pogodbo gre, ko se prispeva neko delo ali premoženje ali oboje za DOSEGO SKUPNEGA IN DOPUSTNEGA NAMENA GOSPODARSKE NARAVE. Za inominatni kontrakt pa gre, ko ena oseba nekaj da ali stori, druga pa v zameno za to tud nekaj da ali stori.

Ta primer, ki si ga tukaj napisal ... Jaz bi rekla, da gre za inominatni kontrakt do ut des. Zakaj? Ker sta dala vsako neko STVAR, ne dela ali premoženja.

Zadnji primer: gre za locatio conductio operis. Ker odgovarja za vsako krivdo, po moje nosi škodo podjemnik. Lahko pa da se to, da se je jarek zasul, šteje kot naključje oz. višja sila (ker ne piše, zakaj se je zasul), potem pa sprva odgovarja naročnik, če pa bi lahko stvar že prevzel, pa podjemnik.

O tem moram še malo razmislit ... Bom potem točno pogledala še v knjigo :) Mislim, da še nekaj dodatno piše.

Lp
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

xyz1 napisal/-a:+ a zastavi traktor bju, a ga še rabi za delo na njivi, zato ji ostane v posesti. še pred dokončanim delom, ga proda cju. za kakšno razmerje gre in kaj lahko naredi oseba b?
Pogodbena zastava. Kupna in prodajna pogodba - traktor ima pravno napako (ker je zastavljen). B lahko traktor zahteva od C-ja, ker se zastavna pravica prenaša skupaj z lastninsko.

Lepši odgovor bom napisala potem :)
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

Alja napisal/-a:
xyz1 napisal/-a:
Alja napisal/-a:Ej, nimam pojma, od kod je vzeto. Ker sem zbrala vse primere, ki sem jih kjerkoli našla, zdaj pa vse po vrsti rešujem :)

Sicer pa, kaj je s tem pooblaščencem? To je kr nekaj napisano kot odgovor. Jaz bi napisala, da gre neposredno zastopanje, kjer zastopnik ravna v tujem imenu in na tuj račun, učinki pa nastanejo neposredno za zastopanega. RP mu ni bilo naklonjeno. Zakaj? Ker se je dalo enake učinke doseči s posrednim zastopanjem. To bi jaz napisala. Ker nič konkretno ne piše, kaj te vprašanje sprašuje, torej pač komentiraš :D

Or what?
verjetno je nekdo pred rimom študiral civilno in mu od tam to, ker kolikor imam v spominu, se beseda pooblaščenec ne pojavlja v knjigi rimsko pravo, lahko pa se motim.

pa še eno vprašanje, kako ločiš med družbeno pogodbo in inominatnim kontraktom?
primer: a in b sta imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. Ajev konj pogine, ko ima konja b. Vrsta pogodbe in kaj lahko stori a?
+ primer za certam in incertam stipulacijo
+ a najame bja, da mu izkoplje jarek za vodovod. takoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. kdo trpi škodo in za kaj gre?
Za družbeno pogodbo gre, ko se prispeva neko delo ali premoženje ali oboje za DOSEGO SKUPNEGA IN DOPUSTNEGA NAMENA GOSPODARSKE NARAVE. Za inominatni kontrakt pa gre, ko ena oseba nekaj da ali stori, druga pa v zameno za to tud nekaj da ali stori.

Ta primer, ki si ga tukaj napisal ... Jaz bi rekla, da gre za inominatni kontrakt do ut des. Zakaj? Ker sta dala vsako neko STVAR, ne dela ali premoženja.

Zadnji primer: gre za locatio conductio operis. Ker odgovarja za vsako krivdo, po moje nosi škodo podjemnik. Lahko pa da se to, da se je jarek zasul, šteje kot naključje oz. višja sila (ker ne piše, zakaj se je zasul), potem pa sprva odgovarja naročnik, če pa bi lahko stvar že prevzel, pa podjemnik.

O tem moram še malo razmislit ... Bom potem točno pogledala še v knjigo :) Mislim, da še nekaj dodatno piše.

Lp
a ni potemtakem v tem primeru bolj družbena pogodba, glede na to, da sta konja del njunih premoženj, oranje polja pa ima verjetno nek gospodarski namen (prodajo pridelkov?)
pri jarku pa, sem v dilemi, če ni bolj operae, ker kopanje jarkov verjetno ni strokovno delo, po opisu sodeč ustreza bolj za operae kot za operis.

pri traktorju - gre za hipotečno zastavitev - torej lahko b zahteva od cja zastavljeno stvar z actio hypothecaria in rem. c pa lahko uveljavlja tožbo in kupoprodajne pogodbe in a-ja toži zaradi pravne napake stvari z actio empti?
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Ok.

Glede primera s konji. Glede na to, da piše, da bosta VSAK ENKRAT OBDELOVALA POLJE, se mi ne zdi, da bi šlo za kakšen skupni namen ...

Jarek: Dvomim, da je l. c. operarum. Zakaj? Ker piše, da ga je NAJEL. In če sklepamo, da pomeni, da nekoga najameš, da nekaj naredi, ga torej najameš z namenom, da bo on dejansko nekaj naredil, torej gre za storitev, za nek končni rezultat. To pa je pri operis. Čeprav bi po drugi strani lahko blo tudi operarum, ampak ne ... ne more bit. Zakaj ne? Ker pri operarum se je delo opravljalo na neko časovno enoto. Te pa tukaj ni. Tu gre samo za to, da bo podjemnik opravil neko določeno delo, tj. da bo skopal jarek.

Traktor: Bi se strinjala, sam ne vem, zakaj bi B od C-ja zahteval traktor nazaj, če ga je sam VEDE IN HOTE njemu prodal? Nelogično.
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Zdaj pa mene zanima en primer:

24-letni A, ki je delal v očetovi piceriji, je vzel kredit in kupil avto, s katerim je občasno razvažal pice. Po treh obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plačevati. Upnik ga je tožil, A pa se je skliceval na to, da so življenjski stroški previsoki. Svetuj upniku in dolžniku.

Tu je milijon možnosti. Če je pod oblastjo, kaj če ni, kaj, če je bil sin v očetovem obratu kot nameščenec. Milijon stvari je možnih. Kaj odgovoriti? Napisati vse?
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

Alja napisal/-a:Ok.

Glede primera s konji. Glede na to, da piše, da bosta VSAK ENKRAT OBDELOVALA POLJE, se mi ne zdi, da bi šlo za kakšen skupni namen ...

Jarek: Dvomim, da je l. c. operarum. Zakaj? Ker piše, da ga je NAJEL. In če sklepamo, da pomeni, da nekoga najameš, da nekaj naredi, ga torej najameš z namenom, da bo on dejansko nekaj naredil, torej gre za storitev, za nek končni rezultat. To pa je pri operis. Čeprav bi po drugi strani lahko blo tudi operarum, ampak ne ... ne more bit. Zakaj ne? Ker pri operarum se je delo opravljalo na neko časovno enoto. Te pa tukaj ni. Tu gre samo za to, da bo podjemnik opravil neko določeno delo, tj. da bo skopal jarek.

Traktor: Bi se strinjala, sam ne vem, zakaj bi B od C-ja zahteval traktor nazaj, če ga je sam VEDE IN HOTE njemu prodal? Nelogično.
aja to glede konjev je pa good point ja. vsak enkrat obdelovala, ja verjetno maš res prov.
traktor - b je zastavni upnik, zato hoče stvar v svojo posest od vsakokratnega posestnika?
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

Alja napisal/-a:Zdaj pa mene zanima en primer:

24-letni A, ki je delal v očetovi piceriji, je vzel kredit in kupil avto, s katerim je občasno razvažal pice. Po treh obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plačevati. Upnik ga je tožil, A pa se je skliceval na to, da so življenjski stroški previsoki. Svetuj upniku in dolžniku.

Tu je milijon možnosti. Če je pod oblastjo, kaj če ni, kaj, če je bil sin v očetovem obratu kot nameščenec. Milijon stvari je možnih. Kaj odgovoriti? Napisati vse?
pomoje je to malce pomanjkljivo napisan primer, manjka še kakšen podatek.
če je pod oblastjo, pol pride v upoštev sc macedonianum?
če pa ni pa lex laetoria?
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

xyz1 napisal/-a:
Alja napisal/-a:Zdaj pa mene zanima en primer:

24-letni A, ki je delal v očetovi piceriji, je vzel kredit in kupil avto, s katerim je občasno razvažal pice. Po treh obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plačevati. Upnik ga je tožil, A pa se je skliceval na to, da so življenjski stroški previsoki. Svetuj upniku in dolžniku.

Tu je milijon možnosti. Če je pod oblastjo, kaj če ni, kaj, če je bil sin v očetovem obratu kot nameščenec. Milijon stvari je možnih. Kaj odgovoriti? Napisati vse?
pomoje je to malce pomanjkljivo napisan primer, manjka še kakšen podatek.
če je pod oblastjo, pol pride v upoštev sc macedonianum?
če pa ni pa lex laetoria?
Ja, tule je ful nekih opcij. Lahk je macedonijanski, lahk so adjekticijske tožbe (ne vse), ful je tega. Ker sem gledala. In jaz bi tak, ene 10 stavkov napisala, ne pa 3, tolk kot je po navadi omejitev.

Mnja ... Bomo že :x
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

No, tole. Macedonijanski senatov sklep ...

In v knjigi piše: "SC Macedonianum je določal, da upnik ne more zahtevati s tožbo vrnitve denarnega posojila, ki ga je nekdo dal sinu pod očetovsko oblastjo, in da to ne postane iztožljivo niti po očetovi smrti. Posojilo je lahko upnik zahteval nazaj le v primeru, da je sklenitev pogodbe dovolil tisti, po čigar oblastjo je bil posojilojemalec. "

Če je torej oče dovolil sklenitev pogodbe, katero tožbo je imel upnik na voljo - a° certae creditae pecuniae ali a° quod iussu? Ali pa morda a° de peculio, če je imel sin pekulij?

WTF?! :x
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Če je ženska v RP stara 12 let sodi v skupino nedoletnih, right?
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

ja prov vse te tožbe, k si jih napisala. res miljon opcij, sej pravim, verjetno v primeru manjkajo podatki.
ja.
xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 »

ticij je meviju ukradel konja. katera pravna sredstva ima mevij na voljo, če želi konja zopet pridobiti v svojo posest?
torej med rei vindicatio in condictio furtiva, ampak katera od njiju je bolj ugodna in zakaj?
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

vindikacija. ker dobi polno odškodnino.
Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja »

Zanima me tale primer:

A je imel medveda, ki ga je naučil plesati in je z njim dobro služil. Medved je bil v kletki. Mimo je prišel B, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga ni bilo moč ujeti. Kaj sledi? Kaj pa, če medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in ga vključi v svojo predstavo?

Ena od možnosti je, da štejemo medveda le kot A-jevo last, in torej medved pridobi svojo naravno prostost, ko ga B izpusti. A ima proti B-ju tožbo in factum. Če ga kasneje ujame lastnik, pridobi na njem LP z okupacijo.

Ok, to je jasno.

Kaj pa, če bi medveda šteli za UDOMAČENO ŽIVAL. Ker gre pač za to, da ga je je naučil plesati in vse to ... Bi po moji logiki čisto lahko bila udomačena žival, ali ne? In če medveda štejemo kot udomačenega, ga je A posedoval in imel v lastnini tako dolgo, dokler je imel medved navado, da se k njemu vrača. In v tem primeru ga potem lastnik cirkusa ne bi mogel okupirati ...

Kaj je zdaj bolj prav? Ker, da napišeš oboje, verjetno ne bo šlo ... Ker bo na voljo premalo stavkov.
Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw »

Verjetno se ga ne da udomačit in nima navade da se vrača ker je ravno zato zaprt v kleti. Se pravi da pridobi naravno prostost.
You mirin brah? No shame in mirin.
Odgovori

Vrni se na