Hvala
![Smile :)](./images/smilies/icon_e_smile.gif)
Moderatorji: a90, Zmaj, bajna, Jure
poglavje RAZVOJ KAZENSKEGA PRAVAgiraffe napisal/-a:Zdravo! zanima me kje v knjigi so opisane te sole naravna, finalna, socialna?
Hvala
Mogoče ne ravno posrečen stavek: ne gre za izvrševanje KD (zakonskih znakov), ki jih izvršuje več ljudi, ker je to kvaliteta sostorilstva (razen če imamo več sostorilcev+pomogače+napeljevalce, vendar napeljevanje&pomoč nista izvršitveni obliki!!!). Teorija o odvisni naravi udeležbe izhaja iz prepričanja, da je z udeležbo več ljudi pri uresničevanju kakega KD (kar pa ne pomeni, da vsi te izvršujejo zakonske znake-nekdo jih in ta nastopa kot storilec/sostorilec; drugi pa s svojimi ravnanji samo dopolnjujejo, nekaj prispevajo,itd.) Ravnanja napeljevalcev in pomagačev (torej te 2.skupine) sama po sebi niso kazniva, zato jih po tej teoriji vežemo na dejanje glavnega storilca-njihova kaznivost je odvisna od tega, ali je glavni storilec KD dokončal/uresničil vsaj njegov poskus.valentinapeli napisal/-a:Akcesornost in pricipalnost se pokažeta kot vprašanje glede tega na kaj vežemo kaznivost napeljevalca( ali pomočnika).. Teroija o akcesornosti izhaja iz iddeje, da je pri izvrševanju kd , ki gaizvršuje več ljudi, še vedno eno samo kd in kaznivost vežemo na to ali je storilec kkd sploh izvršil ali vsaj poskusil izvršiti.
Teorija o principalnosti pa daje udeležbi samostojno naravo in je prispevek udeleženca pri izvršitvi samostojen, ne gre za sodelovanje pri tujem dejanju.
Večina sistemov sprejema akcesornost( tudi slovenski) z izjemami( pri nas je ta neuspelo napeljevnje)
32/II-se opravičujem, po starem je bila opravilčljiva po 1.odstavkugiraffe napisal/-a:Glede na to da novi kz locuje dve vrsti skrajne sile...me zanima ce npr. voznik resevalnega vozila zbije otroke, ker se zaradi varnosti pacienta v resilcu ne more pravocasno umakniti...gre za opravicljivo skrajno silo?
Kaj pa ce ropar grozi bancniku, da ce mu ne da denarja ga bo ustrelil...in mu ta da denar...gre za skrajno silo ali silobran?
Pri silobranu imaš napad in obrambo, pri skrajni sili pa nevarnost in odvračanje te nevarnostigiraffe napisal/-a:Torej je v obeh primerih upravicljiva skrajna sila... bi kdo znal povedati kaksen primer opravicljive skrajne sile?
Ce pa je npr. v avtu samo voznik ki se pelje po cesti in mu pred avto skoci otrok, ki ga zbije...je pa to silobran?
ja...to me je zmotlo kako 32/I po KZ-1b....zdaj mi je jasnofoxy napisal/-a:32/II-se opravičujem, po starem je bila opravilčljiva po 1.odstavkugiraffe napisal/-a:Glede na to da novi kz locuje dve vrsti skrajne sile...me zanima ce npr. voznik resevalnega vozila zbije otroke, ker se zaradi varnosti pacienta v resilcu ne more pravocasno umakniti...gre za opravicljivo skrajno silo?
Kaj pa ce ropar grozi bancniku, da ce mu ne da denarja ga bo ustrelil...in mu ta da denar...gre za skrajno silo ali silobran?
Glede na TEORIJO NAKLEPA, ki je zavest o protipravnosti štela za sestavni del naklepa in je bistvo naklepnega KD videla v storilčevem zavestnem dvigu zoper pravni red (zavest o zakonskih znakih+aktualna zavest o protipravnosti), izogibna pravna zmota (ki je samo druga plat instega institua kot potencialna zavest o protipravnosti) nujno izključuje tako kot si napisala naklep.sanja. napisal/-a:
če je zavest o protipravnosti del naklepa, potem izogibna pravna zmota:
a) nujno izključuje kazensko odgovornost
b) nujno izključuje protipravnost dejanja
c) lahko izključi odgovornost za malomarnost
č) ne more vplivati na kazensko odgovornost ali protipravnost dejanja
d) nujno izključuje naklep
Js bi se lotila takole: izogibna pravna zmota=potencialna zavest o protipravnosti, ki ne vsebuje naklepa, torej po teoriji da je zavest o protipravnosti del naklepa nujno izključuje naklep. Naj še kdo odgovori na tole prosim.
Dejanska zmota v širšem smislu...zmota o okoliščinah, ki izključujejo protipravnostgiraffe napisal/-a:Natancneje: Nekdo stori kd, ker je dobil privolitev oskodovanca, vendar pa ta dobrina ni bila razpolozljiva-ta ki je storil kd pa misli, da je bila razpolozljiva...ali gre za dejansko zmoto v sirsem, dejansko zmoto v ozjem, pravno zmoto?
Ja je, sem na hitro preletela. Če bi mislil, da ima privolitev, pa je v resnici ne bi imel bi šlo za dejansko zmotogiraffe napisal/-a:Nekje sem nasel odgovor: Gre za pravno zmoto, ker je storilec v zmoti glede pravnega dometa privolitve in ne za dejansko zmoto v širšem pomenu.
Ce ima storilec razjasnjene okoliscine( ve da bo storil nekaj tistemu ki je dal privolitev), samo razloge za izkljucitev protipravnosti si narobe razlaga.
Tako da ne vem kaj naj bi bilo prav...ce zna kdo razloziti? A ni to podobno kot vprimeru, da oce pretepa svojega otroka, ker misli da mu to dovoljuje pravni red.(pravna zmota)
Dagiraffe napisal/-a:nekaj me se zanima...kaksna je oblika krivde pri nepravih opustitvenih kd? isto kot pri pravih opustitvah naklep in malomarnost?
Glede na to, da v knjigi piše, da pravilo iz 3. odstavka 40. člena ne pride v poštev, kadar gre za prava delicta propria, člen pa govori o storilcih in udeležencih, pravilo po katerem se udeleženci kaznujejo po tistem členu, ki velja za storilca, četudi nimajo zahtevane osebne lastnosti (konstitutiven element kd se prenese na vse udeležence), velja tudi pri udeležbi v širšem pomenu. Pri nepravih delictih proprium pa udeleženec odgovarja za temeljno, storilec pa za kvalificirano oz privilegirano KD.giraffe napisal/-a:1.Kako je s sostorilstvom pri pravih delictih proprium in pri nepravih delictih proprium? namrec v knjigi pise samo za udelezbo v ozjem
V 123.členu se drugi odstavek, ki predvideva hujšo posledico veže samo na prvega, malomarnostna huda telesna poškodba pa je definirana v tretjem odstavku, zato tu ni možno odgovarjati za kvalificirano posledico.Pravica napisal/-a:Živjo, a ve kdo mogoče tole: dejanja kvalificirana s hujšo posledico- kaznivo dejanje je mogoče izvršiti z direktnim,eventualnim naklepom ali iz malomarnosti (tako piše v knjigi)...potem imam pa vaje od prof.Filipčič in smo imeli primer, ko je storilec povzročil hudo telesno poškodbo iz malomarnosti Aju,ki je zaradi tega umrl in zraven imam napisano, da je odgovornost za hujšo posledico, ko gre za smrt nekoga vezana na to, da mora biti huda telesna poškodba povzročena naklepno in da v tem primeru storilec ne odgovarja...a je to prov? a to je potem izjema al kako?