Izpitna vprašanja
Moderatorji: a90, Zmaj, bajna, Jure
Re: Izpitna vprašanja
bed kera ženska Kaki bodo pol ustni? Sm ne mi rečt da zaj** ( k za Strbana je baje bolj tko, sm formalnost ustni, ok razen če res ne znaš)
Re: Izpitna vprašanja
Mene bolj skrbi pisni delFleurette napisal/-a: bed kera ženska Kaki bodo pol ustni? Sm ne mi rečt da zaj** ( k za Strbana je baje bolj tko, sm formalnost ustni, ok razen če res ne znaš)
Re: Izpitna vprašanja
Dobr to ja, sam če bo pa tud ustni težak, nas bop skrbel še ustni. Dost je, da nas sam pisni
Re: Izpitna vprašanja
Jaz mislim, da bo kar Strban. Verjetno bo odsoten samo vmes, ker lani so prestavili rok na olj zgodnji čas, ker je bil kasneje odsoten, da je lahko popravil izpite..
Si vis pacem para bellum
Re: Izpitna vprašanja
Upam da bo res tko, ker bi blo to še najbolj fer
Re: Izpitna vprašanja
Dvomim, da bojo pa kar na vrat na nos spreminjali. Prihranite živce za izpit . Gotovo bi bilo predhodno obvestilo, toliko podli pa tud pri nas (še) niso.
Si vis pacem para bellum
Re: Izpitna vprašanja
Misliš? Nam tudi pri obligacijskem niso povedali da bo Vlahkova sestavljala izpit,pa ga je prej vedno GrilcZmaj napisal/-a:Dvomim, da bojo pa kar na vrat na nos spreminjali. Prihranite živce za izpit . Gotovo bi bilo predhodno obvestilo, toliko podli pa tud pri nas (še) niso.
Re: Izpitna vprašanja
in tut pr stvarnem se je na junijskem roku zgodil, da je sestavla in potem tut mela ustne vlahkova, pa ga ma drgac vedno juhart. Tko da ne , na našm faxu ne obveščajo lih o vseh stvareh.
Re: Izpitna vprašanja
heh, ja upam, rada bi sam nardila ta predmet ker se mi res ne da še enkat it tega učit, k se mi zdi čist nesmislno da mormo tok enih številk vedt na pamet. skratka še dva dni pa bo tega koooonc
Re: Izpitna vprašanja
ah nč skrbet...sej 90% številk iz posebnega dela sploh ni treba znat*bini* napisal/-a:heh, ja upam, rada bi sam nardila ta predmet ker se mi res ne da še enkat it tega učit, k se mi zdi čist nesmislno da mormo tok enih številk vedt na pamet. skratka še dva dni pa bo tega koooonc
Re: Izpitna vprašanja
Kako je s telim uprasanjem, a je biu kdo na izpitu in za zihr ve praviln odgovor, ker eni pravjo tko,drugi drgač
Ali slovenska ureditev pozna institut navjišje določene pokojnine ?
Ali slovenska ureditev pozna institut navjišje določene pokojnine ?
Re: Izpitna vprašanja
zakaj še 2 dni? a ni izpit 14.*bini* napisal/-a:heh, ja upam, rada bi sam nardila ta predmet ker se mi res ne da še enkat it tega učit, k se mi zdi čist nesmislno da mormo tok enih številk vedt na pamet. skratka še dva dni pa bo tega koooonc
Re: Izpitna vprašanja
3. letniki mamo 1.9., 2. letniki pa očitno 14ga
Re: Izpitna vprašanja
katere osebe točno spadajo pod aktivne zavarovance?
Re: Izpitna vprašanja
jst sm našla tole pr obveznem zdravstvenem zavarovanju, ne vem pa al je pol to tut tko nasplosno :
Aktivni zavarovanci so :
- delavci
- samozaposleni
- lastniki zasebnih podjetij
- kmetje
- vrhunski športniki
- šahisti
Jst mam tut 2 uprašanji
1. ) Ali so vsi ekonomsko aktivni zavarovanci in njihovi družinski člani zavarovani za primer brezposelnosti ? DA/NE
2. ) Ali imajo delno brezposelni pravico do nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ? DA/NE
kaj ta izraz delno brezposelni sploh pomen ? a to so uni k delajo krajši čas od polnega delovnega časa al kdo so to ?
Aktivni zavarovanci so :
- delavci
- samozaposleni
- lastniki zasebnih podjetij
- kmetje
- vrhunski športniki
- šahisti
Jst mam tut 2 uprašanji
1. ) Ali so vsi ekonomsko aktivni zavarovanci in njihovi družinski člani zavarovani za primer brezposelnosti ? DA/NE
2. ) Ali imajo delno brezposelni pravico do nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ? DA/NE
kaj ta izraz delno brezposelni sploh pomen ? a to so uni k delajo krajši čas od polnega delovnega časa al kdo so to ?
Re: Izpitna vprašanja
Ali slovenska ureditev pozna institut navjišje določene pokojnine ?
Ne, mamo sam zakonsko določeno najvišjo osnovo, ki je 4kratnik najmanjše osnove. Poznamo pa ''institut'' najnižje določene pokojnine.
lp
mal prever, ker govorim na pamet.
Ne, mamo sam zakonsko določeno najvišjo osnovo, ki je 4kratnik najmanjše osnove. Poznamo pa ''institut'' najnižje določene pokojnine.
lp
mal prever, ker govorim na pamet.
Re: Izpitna vprašanja
ja sj to je res. Sam a ni pol tko, da če je določena maximalna osnova, da je s tem pol ubistvu določena tut najvišja pokojnina, ker ti ne morš več kot tolk pa tolk eurov pokojnine dobit - to pa lih zato ker je pokojninska osnova omejena na 4kratnik minimalne osnove.w4nkst4 napisal/-a:Ali slovenska ureditev pozna institut navjišje določene pokojnine ?
Ne, mamo sam zakonsko določeno najvišjo osnovo, ki je 4kratnik najmanjše osnove. Poznamo pa ''institut'' najnižje določene pokojnine.
lp
mal prever, ker govorim na pamet.
Re: Izpitna vprašanja
Maskimalna pokojnina je določena, zato se pojavljajo tudi tendence po oblikovanju socialne kapice- da bi bili tudi prispevki navzgor omejeni (da bi plačal samo določeno vsoto ne v smislu razdelitev po razredih pri npr: dohodnine), tako smo letos govorili pri financah, če prav pomnim
Vprašanje je lahko čisto na splošno kdo so aktivne osebe: (že na začetku rpi orpedelitvi pojmov za socialno zavarovanje imaš naštete npr:)
-zaposleni
-samozaposleni
-kmetje
-druge aktivne osebe, določene z zakonom
Torej verjetno je vprašanje malo pomankljivo, našteješ pač za zavarovanje po katerem te sprašuje.
Vprašanje je lahko čisto na splošno kdo so aktivne osebe: (že na začetku rpi orpedelitvi pojmov za socialno zavarovanje imaš naštete npr:)
-zaposleni
-samozaposleni
-kmetje
-druge aktivne osebe, določene z zakonom
Torej verjetno je vprašanje malo pomankljivo, našteješ pač za zavarovanje po katerem te sprašuje.
Si vis pacem para bellum
Re: Izpitna vprašanja
Na predavanjih je bilo rečeno da ne poznamo instituta najvisje starostne pokojnineZmaj napisal/-a:Maskimalna pokojnina je določena, zato se pojavljajo tudi tendence po oblikovanju socialne kapice- da bi bili tudi prispevki navzgor omejeni (da bi plačal samo določeno vsoto ne v smislu razdelitev po razredih pri npr: dohodnine), tako smo letos govorili pri financah, če prav pomnim
Re: Izpitna vprašanja
katera so načela uredbe 833/2004 in pa uredbe 1480/71?
in ko je vpr. poglavitni akti EU/ES..katere mormo naštet? a mormo prou številke in vse znat al kaj?
in ko je vpr. poglavitni akti EU/ES..katere mormo naštet? a mormo prou številke in vse znat al kaj?
Re: Izpitna vprašanja
Jst mam doma tale člank o koordinaciji, in piše v enem odstavku, da temeljna načela v uredi 883/2004 ostajajo enaka kot v uredbi 1480/7, so le nekoliko posodobljena
- načelo enakega obravnavanja državljanov EU
- načelo uporabe zakonodaje ene države članice
- načelo varovanja pravic v nastajanju
- načelo varovanja že pridobljenih pravic
copy paste iz vprašanj & odgovorov , ki se jih najde na forumu :
Pravni akti EU pomembni za področje socialne varnosti, naštej in na kratko opiši
PEU – sklicevanje na ESL, socialna kohezija in razvoj, po Lizboni vanjo vključene še vrednote EU (solidarnost, dostojanstvo, enakost).
PDEU – svoboda gibanja, ekonomska in socialna kohezija, odprava neenakosti, cilj je določena harmonizacija sistemov SV (preko direktiv), predvideva pa tudi odprto metodo koordinacije
Listina skupnosti o temeljnih SP delavcev (SZ, SP brezposelnih)
Listina temeljnih pravic EU (med pravicami poudarek SV, solidarnost, dostojanstvo)
- Uredba 1612/68/EGS = svobodno gibanje delavcev znotraj ES, prepoved diskriminacije glede soc. ugodnosti
- Uredba 1408/71/EGS = uporaba sistema socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se selijo znotraj ES,
- Uredba 574/72/EGS = določa postopke za uresničevanje Uredbe 1408/71/EGS.
- Uredba 859/2003 = tudi za državljane 3. držav
- Uredba 883/2004 = vsi državljani EU, vključeni v sistem SV v vsaj eni članici
- Direktiva 79/7/EGS = enako obravnavanje M in Ž
- Direktiva 86/378/EGS =enako obravnavanje moških in žensk pri poklicnem delu
- Direktiva 96/97/ES = izenačitev starosti žensk in moških v kvazi-javnih pok. shemah contracted out (Barber)
za svet evrope pa : Opisi najpomembnejše akte Sveta Evrope
Najpomembnejša je EKČP (1950). Ob vstopu v SE jo mora podpisati in ratificirati v določenem roku vsaka članica. Vsebuje le državljanske in politične pravice Glede SV pa: pravica do družinskega življenja, pravica do poštenega sojenja, pravica do lastnine in nediskriminacije (država mora zagotavljati pravice tudi nedržavljanom!). Socialne pravice tudi uživajo premoženjsko varstvo. Te iz EKČP je mogoče uveljavljati na ESČP.
Vsebinska dopolnitev konvencije je ESL (1961) in Spremenjena ESL (1999). Nadzor izvaja Evropski odbor za socialne pravice . Vsebuje 31 načel oz. ciljev in 31 pravic.
Pravica do varstva zdravja, so socialne varnosti (statični vidik – sklicevanje na K 102 oz. Evropski kodeks socialne varnosti /nujna ratifikacija 6 od 9 SP/ + dinamični – višanje standardov, začasno nižanje dopustno le v krizi …), pravica do socialne in zdravstvene pomoči (ločene SP!), pravica starejših do socialne zaščite, pravica do varstva pred revščino in socialno izključenostjo.
Redni nadzor ali sistem kolektivnih pritožb. Sprejem a-la-carte. Ni recipročnosti – država obveznosti do drugih ne glede, ali so podpisnice!
Evropski kodeks socialne varnosti (1969 prvotni - SLO)
Evropski kodeks o socialni in zdravstveni pomoči (tujcem se nudi zdravstvena pomoč)
Evropska konvencija o socialni varnosti (pravice migrantov in tujih državljanov na področju SV; načelo recipročnosti, ohranitve pravic v nastajanju /seštevanje dob/, uporabe zakonodaje po sedežu dela P, prostega transferja v državo trenutnega preb.)
- načelo enakega obravnavanja državljanov EU
- načelo uporabe zakonodaje ene države članice
- načelo varovanja pravic v nastajanju
- načelo varovanja že pridobljenih pravic
copy paste iz vprašanj & odgovorov , ki se jih najde na forumu :
Pravni akti EU pomembni za področje socialne varnosti, naštej in na kratko opiši
PEU – sklicevanje na ESL, socialna kohezija in razvoj, po Lizboni vanjo vključene še vrednote EU (solidarnost, dostojanstvo, enakost).
PDEU – svoboda gibanja, ekonomska in socialna kohezija, odprava neenakosti, cilj je določena harmonizacija sistemov SV (preko direktiv), predvideva pa tudi odprto metodo koordinacije
Listina skupnosti o temeljnih SP delavcev (SZ, SP brezposelnih)
Listina temeljnih pravic EU (med pravicami poudarek SV, solidarnost, dostojanstvo)
- Uredba 1612/68/EGS = svobodno gibanje delavcev znotraj ES, prepoved diskriminacije glede soc. ugodnosti
- Uredba 1408/71/EGS = uporaba sistema socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se selijo znotraj ES,
- Uredba 574/72/EGS = določa postopke za uresničevanje Uredbe 1408/71/EGS.
- Uredba 859/2003 = tudi za državljane 3. držav
- Uredba 883/2004 = vsi državljani EU, vključeni v sistem SV v vsaj eni članici
- Direktiva 79/7/EGS = enako obravnavanje M in Ž
- Direktiva 86/378/EGS =enako obravnavanje moških in žensk pri poklicnem delu
- Direktiva 96/97/ES = izenačitev starosti žensk in moških v kvazi-javnih pok. shemah contracted out (Barber)
za svet evrope pa : Opisi najpomembnejše akte Sveta Evrope
Najpomembnejša je EKČP (1950). Ob vstopu v SE jo mora podpisati in ratificirati v določenem roku vsaka članica. Vsebuje le državljanske in politične pravice Glede SV pa: pravica do družinskega življenja, pravica do poštenega sojenja, pravica do lastnine in nediskriminacije (država mora zagotavljati pravice tudi nedržavljanom!). Socialne pravice tudi uživajo premoženjsko varstvo. Te iz EKČP je mogoče uveljavljati na ESČP.
Vsebinska dopolnitev konvencije je ESL (1961) in Spremenjena ESL (1999). Nadzor izvaja Evropski odbor za socialne pravice . Vsebuje 31 načel oz. ciljev in 31 pravic.
Pravica do varstva zdravja, so socialne varnosti (statični vidik – sklicevanje na K 102 oz. Evropski kodeks socialne varnosti /nujna ratifikacija 6 od 9 SP/ + dinamični – višanje standardov, začasno nižanje dopustno le v krizi …), pravica do socialne in zdravstvene pomoči (ločene SP!), pravica starejših do socialne zaščite, pravica do varstva pred revščino in socialno izključenostjo.
Redni nadzor ali sistem kolektivnih pritožb. Sprejem a-la-carte. Ni recipročnosti – država obveznosti do drugih ne glede, ali so podpisnice!
Evropski kodeks socialne varnosti (1969 prvotni - SLO)
Evropski kodeks o socialni in zdravstveni pomoči (tujcem se nudi zdravstvena pomoč)
Evropska konvencija o socialni varnosti (pravice migrantov in tujih državljanov na področju SV; načelo recipročnosti, ohranitve pravic v nastajanju /seštevanje dob/, uporabe zakonodaje po sedežu dela P, prostega transferja v državo trenutnega preb.)
Re: Izpitna vprašanja
aha pol najbrs je skor zihr praviln odgovor NE,poznamo samo najvišjo določeno pokojninsko osnovo, ki pa je 4kratnik najnižje pokojninske osnove. A pa je to vredno za 1 točko, al je treba tle zravn še kj napisat ?Tjasa napisal/-a:Na predavanjih je bilo rečeno da ne poznamo instituta najvisje starostne pokojnineZmaj napisal/-a:Maskimalna pokojnina je določena, zato se pojavljajo tudi tendence po oblikovanju socialne kapice- da bi bili tudi prispevki navzgor omejeni (da bi plačal samo določeno vsoto ne v smislu razdelitev po razredih pri npr: dohodnine), tako smo letos govorili pri financah, če prav pomnim
Re: Izpitna vprašanja
kaj pa tole:
argumenti za in proti razlikovanju moških in žensk v sistemu socialne varnosti + primeri iz slo
argumenti za in proti razlikovanju moških in žensk v sistemu socialne varnosti + primeri iz slo
Re: Izpitna vprašanja
Navedite agrumente za in proti razlikovanju moških in žensk v sistemu socialne varnosti in navedite primere iz slovenske ureditve.
Za razlikovanje se je opredelilo (v sicer že 10 let stari odločbi) Ustavno sodišče. Po njegovem mnenju med moškimi in ženskami obstajajo razlike, ki utemeljujejo razlikovanje.
Trenutno pereče vprašanje je verjetno razlika med upokojitveno starostjo moških in žensk. Ženske se imajo možnost upokojiti prej. Vprašanje je, ali je tako razlikovanje v današnjem času res potrebno in ali je v skladu z evropsko ureditvijo (še posebej z D 79/7/EGS). Bolj smiselno bi bilo ženskam omogočiti pomoč že prej (v času odraščanja otrok), ne zgolj predčasno upokojitev. Poleg tega so pri upokojitvi privilegirane, če so delala od 15 do 18 leta, če so imele otroke (v pokoj lahko mlajše kot v istem primeru očetje).
Drugi primeri razlikovanja so denimo v zavarovanju za starševstvo, ko imajo mame možnost daljšega dopusta po rojstvu otroka. Tako razlikovanje je utemeljeno.
»Ni sporno, da je treba z nekaterimi pozitivnimi ukrepi v korist žensk (v primerjavi z referenčno skupino moških) vzpostaviti dejansko (vsebinsko, materialno) enakost. Vendar, zakaj šele v času upokojitve? Posebno naravno in družbeno vlogo žensk je treba upoštevati takrat, ko jo opravljajo. Torej v času materinstva in skrbi za otroke, nege bolnih in invalidnih družinskih članov, zaradi starosti oslabelih staršev ipd. Izenačevanje pravnega položaja obeh enakovrednih polovic človeštva in "čiščenje" pokojninskega zavarovanja (denimo z izločitvijo dodatka za pomoč in postrežbo) ne smeta biti gola ukrepa. Sočasno je treba zagotoviti dostopnejšo in bolje organizirano predšolsko in šolsko varstvo ter uvesti novo socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo!
Za razlikovanje se je opredelilo (v sicer že 10 let stari odločbi) Ustavno sodišče. Po njegovem mnenju med moškimi in ženskami obstajajo razlike, ki utemeljujejo razlikovanje.
Trenutno pereče vprašanje je verjetno razlika med upokojitveno starostjo moških in žensk. Ženske se imajo možnost upokojiti prej. Vprašanje je, ali je tako razlikovanje v današnjem času res potrebno in ali je v skladu z evropsko ureditvijo (še posebej z D 79/7/EGS). Bolj smiselno bi bilo ženskam omogočiti pomoč že prej (v času odraščanja otrok), ne zgolj predčasno upokojitev. Poleg tega so pri upokojitvi privilegirane, če so delala od 15 do 18 leta, če so imele otroke (v pokoj lahko mlajše kot v istem primeru očetje).
Drugi primeri razlikovanja so denimo v zavarovanju za starševstvo, ko imajo mame možnost daljšega dopusta po rojstvu otroka. Tako razlikovanje je utemeljeno.
»Ni sporno, da je treba z nekaterimi pozitivnimi ukrepi v korist žensk (v primerjavi z referenčno skupino moških) vzpostaviti dejansko (vsebinsko, materialno) enakost. Vendar, zakaj šele v času upokojitve? Posebno naravno in družbeno vlogo žensk je treba upoštevati takrat, ko jo opravljajo. Torej v času materinstva in skrbi za otroke, nege bolnih in invalidnih družinskih članov, zaradi starosti oslabelih staršev ipd. Izenačevanje pravnega položaja obeh enakovrednih polovic človeštva in "čiščenje" pokojninskega zavarovanja (denimo z izločitvijo dodatka za pomoč in postrežbo) ne smeta biti gola ukrepa. Sočasno je treba zagotoviti dostopnejšo in bolje organizirano predšolsko in šolsko varstvo ter uvesti novo socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo!