Moderatorji: Zmaj, bajna, Jure
Jst tut tko razumem... uff vsaj nism edina k sm čudna, hehe*bini* napisal/-a:a je to sploh res da gre v primeru b za molčeč preklic ? ker jst ta stavk razumm tko kot da on napiše novo oporoko, v kateri še izrecno pove, da preklicuje prejšnjo oporoko
ja sj zato pa pravm da pomoje je stavk tko oblikovan da pač on v oporoki izrecno napiše da preklicuje prejšno oporoko. ker drgac bi lahk biu stavk tut : tako, da napravi novo oporoko - in bi to pol pomenil molčeč preklic pa u poštev bi prsu ta 101.člen, da bi bla ubistvu prejšna oporoka preklicana samo v delih, k bi bli v nasprotju z novo oporokosparkica napisal/-a:Prejšnja in poznejša oporoka
101. člen
(1) Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor
niso v nasprotju z določili poznejše.
pomoje da e ne pride v poštev, ker zakonca mata na skupnem premoženju skupno lastnino, kjer pa deleži niso določeni. In ker niso določeni, on ne more razpolagat s tem. Pa skupno premoženje zakoncev se ob razvezi ZZ, se prav k en umre, takrt se razdeli. in v oporoki in pa tut pr zakonitem dedovanju se pa itak use v ulomkih piše. tko da pomoje tut s tem pol ni težav, če itak npr napiše 1/2 naj deduje sin, drugo 1/2 pa žena. Zapustnikov delež na skupnem premoženju se že pol ugotovi, pa se razdeli v skladu s temi ulomki med dediče.pisha napisal/-a:20. Svoboda testiranja pomeni:
a. da lahko oporočitelj nujne dediče izključi od dedovanja;
b. da lahko oporočitelj po svoji volji razpolaga s svojim premoženjem mortis causa;
c. da lahko oporočitelj oporoko vsak čas prekliče;
d. da za oporoko ni potrebna nobena obličnost;
e. da lahko oporočitelj razpolaga s svojim deležem na skupnem premoženju.
V unih 73. vprašanjih sta pravilna odgovora b in c. A je mogoče lahko pravilna rešitev tudi e?!?
Razlog za razdedinjenje ni bil upravičen- sodna praksa to strogo presoja. Otroka dobita nujni delež.Dexter napisal/-a:Na vajah je bil primer, ko Janez v oporoki vse svoje premoženje zapušča sosedi Micki, ker je ves čas skrbela zanj, tud takrat ko on ni mogel več zase. Nadalje pa v poroki razdedini oba otroka; hčerko zato ker ga zelo redko obiskuje in še takrat se skregata, sina pa zato ker je v tujini in mu pošlje le voščilnico za rojstni dan.
Kaj je bilo rečeno na vajah, je razlog za razdedinjenje upravičen ali ne in vseeno dobita nujni delež? Kakšna je utemeljitev?
hahahalegally blond napisal/-a:Aja, pa kje jebemo so najdl izraz "odplatek" (pogodba o dosmrtnem preživljanju)
po moje je pa ta izraz drugač še iz juge platiti=plačati in pol kao odplačati, ker na nek način ti s preživljanjem odplačaš to kar dobiš ja sj ubistvu je to to. pač uprašat se mormo če gre za kršitev hujše moralne dolžnosti - naša sodna praxa te kršitve zelo ozko razlaga - mora it za neko kršitev širše družbene morale in mora bit primerljiva z naklepnim KD - uglavn kršitve morjo bit zlo močne, da razdedinjenje obvelja. V našm primeru NE gre za hujšo moralno kršitev zato te razlogi za razdedinjenje ne bodo dovolj in bosta lahko otroka zahtevala nujni delež - vsak bi dobil 1/4, oporočna dedinja pa 1/2nusa napisal/-a:Razlog za razdedinjenje ni bil upravičen- sodna praksa to strogo presoja. Otroka dobita nujni delež.Dexter napisal/-a:Na vajah je bil primer, ko Janez v oporoki vse svoje premoženje zapušča sosedi Micki, ker je ves čas skrbela zanj, tud takrat ko on ni mogel več zase. Nadalje pa v poroki razdedini oba otroka; hčerko zato ker ga zelo redko obiskuje in še takrat se skregata, sina pa zato ker je v tujini in mu pošlje le voščilnico za rojstni dan.
Kaj je bilo rečeno na vajah, je razlog za razdedinjenje upravičen ali ne in vseeno dobita nujni delež? Kakšna je utemeljitev?
Bol natančno pa naj kdo drug pove ker se ne spomnim več točno
pisha napisal/-a:20. Svoboda testiranja pomeni:
a. da lahko oporočitelj nujne dediče izključi od dedovanja;
b. da lahko oporočitelj po svoji volji razpolaga s svojim premoženjem mortis causa;
c. da lahko oporočitelj oporoko vsak čas prekliče;
d. da za oporoko ni potrebna nobena obličnost;
e. da lahko oporočitelj razpolaga s svojim deležem na skupnem premoženju.
V unih 73. vprašanjih sta pravilna odgovora b in c. A je mogoče lahko pravilna rešitev tudi e?!?
Heh, ja sej vem kaj mi hoče izraz povedat, ampak nekak smo leta 2011nusa napisal/-a:hahahalegally blond napisal/-a:Aja, pa kje jebemo so najdl izraz "odplatek" (pogodba o dosmrtnem preživljanju)
Hmm... Jst bi rekla, da je zapustnik s takšnim razpolaganjem štel, da bo spadalo podržavljeno premoženje v njegovo zapuščino in je v tem prepričanju z njim mortis causa razpolagal, zato izraža oporoko brez dvoma njegovo pravo voljo in oporočno razpolaganje je veljavno (za veljavnost oporočnega razpolaganja ni namreč nujno, da je zapustnik, ki izrecno razpolagal s podržavljenim premoženjem, navedel, da gre za tako premoženje). Deduje torej Marija, nečaka, kot zakonita dediča pa ne, ker ostane oporoka v veljavi.legally blond napisal/-a:A mi lahko eden reši tole pa napiše zraven vse relavantne podatke.
Oporočitelj, kateremu je podržavljen pretežni del premoženja, je deset let po podržavljenju napisal oporoko, v kateri je izjavil: ‘Vse svoje premoženje, ki obsega 44 ha kmetijskega zemljišča, zapuščam svoji dolgoletni, skrbni gospodinji Mariji. Imam sicer dva nečaka, ki pa jima ne zapuščam nič, ker me sploh poznati nista hotela.’ V času oporočanja je bilo v lastnini oporočitelja samo 2 ha zemljišča. Podržavljeno premoženje je bilo po oporočiteljevi smrti na zahtevo nečakov denacionalizirano. Kdo bo dedoval to premoženje, Marija ali nečaka! Navedite razlog svoje odločitve.
Najlepša hvala!!!!
dobiš pivo 
ne vem mogoče 33. člen ustave, ki pravi da da ima vsakdo pravico do zasebne lastnine in dedovanja.aria napisal/-a:a bi se komu pliss dal odgovorit na tole vprašanje:
ustavne določbe, ki upravičujejo zakonsko ureditev, da se pomoč, ki jo daje država ali lok. skupnost izloči iz premoženja zapuščine
res bi bila hvaležna..nimam knjige in nimam kam pogledat
