pr putativnem gre za dejansko zmoto o okoliščinah ki izključujejo protipravnost, dejanska zmota v tem primeru je negacija naklepa
pr prekoračenem gre pa za pravno zmoto, saj je prepričan da ravna v okoliščinah, ki izključujejo protipravnost, tuki je pa u bistvu da ni zavesti o protipravnosti... js bi rekla da je bolš putativen
hmm, A in B hočta vlomt v sef, kjer ni denarja, pa se A premisli, ampak more tud prepričat B-ja da ne vlomta. možno je ja
verjetno je tle mišleno SOstorilec? če nima lastnosti uradne osebe, pol se ne kaznuje po členu, ki je kvalificiran za uradno osebo, to velja samo za udeležbo v ožjem smislu, pomoč in napeljevanje
a ni tko, da pr pravi delicta propria je ta lastnost konstitutiven znak in se pol prenese še na ostale, tudi, če sami nimajo te lastnosti in sami ne bi mogli bit storilci tega K.D?
don napisal/-a:a ni tko, da pr pravi delicta propria je ta lastnost konstitutiven znak in se pol prenese še na ostale, tudi, če sami nimajo te lastnosti in sami ne bi mogli bit storilci tega K.D?
ja ja, js sm zmešala z neprava delicta propria, ko je samo olajševalna okoliščina, maš prov
nejcs napisal/-a:Kaj pa to:
1) Razlika med putativnim in prekoračenim silobranom pri KD, ki inkriminirajo le naklep. Kateri je boljši za obtoženca in zakaj?
pri prekoračenem silobranu je možna samo fakultativna omilitev kazni, pri putativnem silobranu gre pa za dejansko zmoto v širšem pomenu, ki izključuje naklep, torej sploh ne odgovarja. Za obdolženca je torej boljši putativni silobran.
nejcs napisal/-a:Kaj pa to:
1) Razlika med putativnim in prekoračenim silobranom pri KD, ki inkriminirajo le naklep. Kateri je boljši za obtoženca in zakaj?
pri prekoračenem silobranu je možna samo fakultativna omilitev kazni, pri putativnem silobranu gre pa za dejansko zmoto v širšem pomenu, ki izključuje naklep, torej sploh ne odgovarja. Za obdolženca je torej boljši putativni silobran.
U bistvu gre bolj za razliko, da je pri prekoračenem silobranu zmerom obsodilna sodba (loh omilitev kazni al pa clo odpustitev), pri putativnem pa za oprostilno sodbo, razen če je bilo dejanje izvršeno iz malomarnosti?
Tuki mamo pa itaq samo dejanja, ki inkriminirajo samo naklep, torej je res boljši putativni silobran
1) primerjaj ekvivalenčno teorijo o vzročnosti in teorijo objektivne pripisljivosti
2) kakšna je povezava med aktualno zavestjo o protipravnosti, potencialno zavestjo o protipravnosti, izogibno pravno zmoto in neizogibno pravno zmoto
17-letni A je celo poletje 2009 zasledoval 18-letnega B-ja in C-je, ker je želel postati z njimi prijatelj. B in C sta mu rekla, da ga sprejmeta v svojo družbo, če gre v trgovino in nekaj ukrade. A se najprej upira, B in C mu zagrozita, da ga bosta pretepla,zato se A vda. Gre v trgovino in tm vid eno žensko s premožnim plaščom zato se odloč da njej ukrade denarnico. Se postav za njo na blagajni in ko ta ženska plačuje, A ukrade denarnico, zravn pa še nogavice ( haha ). Začne bežat in prodajalka gre za njim, s tem namenom da bi to kar je ukradu zase obdržala. Ker je biu A bl štoraste narave se spotakne ob voziček in prodajalka mu uzame denarnico in nogavice, Aju pa rata zbežat. A je ugotovil, da je mu je blo to full zabavno, zato se s prijateljem D-jem dogovorita da bosta kradla pašteto,zobno pasto in tunino u konzervah pol pa to prodajala.In res sta u 3 mescih kradla 40krat ( usakič je blo približno za 130 eur ). A je bil s taxistem J-jem vnaprej dogovorjen, da mu po nižjih cenah prodaja te ukradene izdelke ( pa vedu je da so ukradeni ).Pr zadni tatvini pa je A v trgovini zalgedal en telefon k mu je bil zlo ušeč in se je odloču da ga bo ukradu. Telefon je bil v steleni omarci, zato je pač najprej razbil stekleno omarco, ukradu telefon in zbežal ( telefon vreden 550 eur ). Nato se je odloču, da telefona ne bo zase obdržu ampak ga bo prodal. Šel je do J-ja, mu najprej prodal tiste stvari k vedno, potem pa mu je reku še za telefon. J je najprej reku da ga ne bo kupu, ker jih ma doma že dost, no na konc ga je pa kupu. Pa J je vedu da je telefon ukraden, pa z A-jev glede nakupa telefona nista bla vnaprej dogovorjena.