Tukaj so primeri, ki smo jih prvič reševali
ne garantiram 100% pravilnosti
bi pa prosila, če bi lahko kdo objavil odgovore prejšnjega tedna (7. marec)
1. primer
Tega primera si nisem uspela zapisati.
2. primer
Ali lahko sodišče odloča, da je AS veljaven ali ne?
Ko je sodišče soočeno z vprašanjem o tem, ali je AS pristojno --> to je kot predhodno vprašanje in nakazuje na problem pristojnosti. Sodišče odloča!
Pri vsaki pogodbi, če je nična, bo sodišče ugotavljalo tudi o AS.
Izpodbojnost?
Dokler pogodba ni izpodbita, velja.
AS zaradi zmote ni neveljaven (treba ga je izpodbiti).
5. primer
Tožnik želi arbitražni postopek, toženec pa ne.
Ali lahko o tem odloča arbitražno sodišče?
-toženec ugovarja, da ni arbitraže --> po tem arbitraža sploh ne obstaja
Pomembno načelo: KOMPETENCA O KOMPETENCI --> arbitraža je vedno pristojna o tem, da odloči, ali je pristojna; tudi če ni pristojna, odloča o pristojnosti --> če ugotovi, da je AS veljaven, potem odloča naprej.
19. člen: KOMPETENCA O KOMPETENCI --> ima 2 MOŽNOSTI:
a) IZDA POSEBEN SKLEP (v primeru tem in tem, se arbitraža izreka za pristojno) oz. LOČEN SKLEP o PRISTOJNOSTI + KONČNA ODLOČITEV
b) KONKLUDENTNA ODLOČITEV (arbitraža gre kar na odločanje o stvari)
Arbitri imajo prvo besedo o pristojnosti, nimajo pa zadnje:
- ODLOČA SODIŠČE --> izpodbijanje arbitražne odločitve (razlog: nepristojnost)
Kadar gre za LOČEN SKLEP O PRISTOJNOSTI, je mogoče takoj izpodbijati ta sklep o pristojnosti; po izdani končni odločitvi, pa zaradi tega razloga ni več mogoče izpodbijati odločbe (so pa še drugi razlogi, ko lahko izpodbijaš).
Katero možnost odločanja bodo arbitri izbrali, je v njihovi diskreciji...
LOČEN SKLEP O PRISTOJNOSTI je novost v naši zakonodaji; nova pridobitev; kadar bodo arbitri videli, da so pristojni ... zraven pa bodo obstajale še nekatere okoliščine, ki bodo "dajale dvom v njihovo odločitev", bodo odločali LOČENO.
ARBITRI ODLOČIJO, DA NISO PRISTOJNI:
- ni pritožbe zoper to odločitev
- arbitri praviloma nimajo interesa, da bi se "znebili" primera
PRISTOJNOST ARBITRAŽE:
- ne odloča se o pristojnosti po uradni dolžnosti
- odloča se samo, če kdo ugovarja
3. primer
1. vprašanje:
MOLČEČ ali KONKLUDENTEN NASTANEK AS.
Načeloma mora biti AS pisen, lahko pa je tudi konkludenten.
Toženec se spusti v spor s tožnikom pred arbitražo --> konkludenten nastanek AS.
Ugovor zoper pristojnost ni mogoč!
2. vprašanje:
Ta ugovor, da arbitraža ni pristojna je mogoč najkasneje do UGOVORA PROTI TOŽBI.
4. primer
POLOŽAJ, KO TOŽENEC NE NAREDI NIČ.
Ne pride do konkludentnega sporazuma o arbitraži.
Primer, da toženec vrže tožbo z arbitražo v smeti --> ali lahko sklepamo, da se strinja z arbitražnim postopkom? NE!
Tisti, ki z arbitražo noče nič, ne moremo reči, da si želi arbitraže (to lahko rečemo le za tistega, ki se v spor spusti --> samo v primeru AKTIVNEGA TOŽENCA).
19/II člen
-takrat, ko toženec nič ne naredi, o arbitraža po uradni dolžnosti odloči o pristojnosti.
KO ARBITRAŽA DOBI TOŽBO:
1. pošlje tožbo tožencu
2. nato sledijo 3 možnosti ravnanja toženca:
a) toženec ugovarja --> sledi postopek ugotavljanja o pristojnosti
b) toženec se spusti v postopek --> konkludentna privolitev
c) toženec nič ne naredi --> arbitraža po uradni dolžnosti odloči o pristojnosti
KAJ SO RAZLOGI ZA ARBITRAŽO:
- hitrost postopka
- specifično področje arbitrov (stranke same izbirajo arbitre)
- postopek po svoji želji (mogoča je prilagoditev postopka)
- postopek je manj formalen
- stranke določajo pravila postopka
- tajnost postopka (velika prednost)
- ohranjanje "good willa" (večja diskretnost postopka)
- "ta stopnja in je končano" (na sodišču skoraj vedno pritožbe)
- realnost je, da je arbitraža luksuz... ni cenejša od sodnega postopka (arbitre je potrebno plačati)... arbitraža predstavlja nadstandard
- po koncu postopka je odnos med strankama drugačen, kot po sodnem postopku... veliko večja verjetnost nadaljevanja sodelovanja
- arbitraža ne odloča po precedensih (stranke si včasih ne želijo precedensov)
- arbitraža veljavna tudi v tujini ("newyorška" konvencija: EU "bruseljska" uredba)
MEDNARODNI SPORI
- hočejo se znebiti tujega sodišča
- nikar na sodišče v državi nasprotne stranke!! (jezik, tradicija)
- sodnik je lahko strikten ... vse mora biti prevedeno
- tukaj je prednost arbitraže v tem, da lahko poteka v kateremkoli jeziku
6. primer
UNCITRALOV MODELNI ZAKON --> SLO je to sprejela
KAJ JE PRI TEM KORISTNEGA:
1. kvaliteta
2. dovolj dobro poznano (poznano po vsem svetu)
3. pravo se ne razvija samo skozi zakone... sodna praksa je pomembna (naša država je premajhna za dober razvoj sodne prakse, zato imajo velik pomen tuje sodne odločbe)
NE SME PRITI DO POSEGOV SODIŠČA V ARBITRAŽNI POSTOPEK!
Strankam je pomembno, da se znebijo sodišča. Naš zakon predvideva razveljavitev AS, ampak samo pred začetkom postopka.
V tem primeru je prepozno za odločanje o razveljavitvi AS... morali bi oporekati do začetka postopka!
7. primer
a)
arbitraža se izreče za nepristojno --> A gre na sodišče --> sodišče reče, da je arbitraža veljavna (pojdite tja) --> je to mogoče?
ČE ARBITRAŽA NOČE ODLOČATI O NEKI ZADEVI, JE NI MOGOČE PRISILITI! Odločitve arbitraže, da ni pristojna, ni mogoče izpodbiti. Tudi, če sodišče reče, da je AS veljaven, ga ni mogoče več izpolniti! Pristojno je sodišče!
b)
Ali mora arbitražno sodišče upoštevati, da je sodišče reklo, da je arbitraža pristojna? NE, ker arbitraža ni vezana na odločitve sodišča o veljavnosti AS... Lahko rečejo, da niso pristojni... ni izpodbojno.
Potrebno bo spor reševati pred sodiščem.
14. primer
Združenje bank Slovenije je prostovoljno združenje.
Npr. v statutu bank Slovenije piše: če bo klient želel reševati spor pred GZS...
Ugovor NLB: saj ni AS! Pogoj je obstoj AS!
Imamo pa zavezo banke v svojem združenju; ni pa posebnega AS.
Zaveza NI dovolj! Obstajati mora AS! Ta določba v združenju je brezpredmetna. V tem primeru lahko gre samo za kršitev zaveze članstva v združenju (lahko sledijo sankcije združenja). Ni pa ta določba učinkovita prosti 3. osebi.