Stran 2 od 2

Re: IZPIT

Objavljeno: 06. Maj 2014 15:44
Napisal/-a sb1
današnji izpit, če koga zanima:
kvotna delnica, agio, začasnica razrešnica, komanditist-komodant-komodatar
vključitev z večinskim sklepom
praktični primer z zvezi z koncernskim privilegijem

Re: IZPIT

Objavljeno: 20. Nov 2014 16:52
Napisal/-a minerva
Kako je kaj pri prof. Podobniku s predčasnim pisanjem izpita iz korporacij, če še ni vse počiščeno za 2. letnik??

Re: IZPIT

Objavljeno: 20. Nov 2014 21:42
Napisal/-a Kingsfield
minerva napisal/-a:Kako je kaj pri prof. Podobniku s predčasnim pisanjem izpita iz korporacij, če še ni vse počiščeno za 2. letnik??
Najprej moraš počistiti ;)

Re: IZPIT

Objavljeno: 27. Nov 2014 12:36
Napisal/-a Littlestar*
Kje si pa dobil te informacije, da je treba počistiti? Od Podobnika?

Re: IZPIT

Objavljeno: 07. Dec 2014 22:47
Napisal/-a Kingsfield
Od čistilke. Hecam se :) Nisem dobil jaz, ampak so dobili drugi. Od njega, ja.

Re: IZPIT

Objavljeno: 16. Feb 2015 10:24
Napisal/-a minerva
Katere strani iz knjige pridejo v poštev za izpit? Hvala

IZPIT

Objavljeno: 04. Mar 2015 13:28
Napisal/-a alea.iacta.est
Za bodoče študente ;)
4.3.2015 izpit:
1. procura,prinosniški vp,indosament,posebnosti za člane NS,kosovna delnica
2. pripojitev
3. primer glede pravice do vpogleda v dokumente družbe

Re: IZPIT

Objavljeno: 28. Apr 2015 21:36
Napisal/-a Khaleesi
Bi mi lahko kdo prosim povedal kje se najdejo zgodbice oz primeri za izpit? Ali je morda posredoval :)) hvala!

Re: IZPIT

Objavljeno: 28. Apr 2015 23:20
Napisal/-a krenmodel1
Če se najde kakšna dobra duša, se tudi jaz toplo priporočam za zgodbice. :)

Re: IZPIT

Objavljeno: 02. Maj 2015 21:02
Napisal/-a Khaleesi
Res nikagar ni, ki bi vedel kje se da dobit te prakticne primere za izpit? Samo par dni je se do izpita in me panika grabi :) tako, da ce se najde kdo, mu podarjam svojo vecno hvaleznost in tudi kavo, cappuccino, machiatto, anything :)

Re: IZPIT

Objavljeno: 04. Maj 2015 14:30
Napisal/-a minerva
PRIMER
V pogodbi o ustanovitvi d.o.o. je določeno, da družbenik A vloži denar v znesku 800 000sit, družbenik B denar v znesku 600 000sit in stvarni vložek v vrednosti 400 000sit, družbenik C pa stvarni vložek v višini 500 000sit. Navedite katere in kolikšne vložke morajo minimalno posamezni družbeniki dejansko vložiti pred objavo za vpis v sodni register (mogočih je več kombinacij)

Rešitev primera: (40 točk)
d.o.o. v družbeni pogodbi ne določa načina vodenja družbe, samo določa da ima nadzorni svet in tričlansko upravo. Navaja, da se v tem primeru zato uporabljajo določbe za d.d. (265 in 257 člen če se prav spomnim). Vendar zakon naj bi predpisoval, da ne sme statut določat, da glas manjšine pri odločanju šteje več od večine (265/4). Zato naj bi se v tej upravi d.o.o. odločitve sprejemalo z večino in ne soglasjem. Ali je tako stališče pravilno?

PRIMER
Ena od d.o.o- dobil 89% v nekem d.d. potem je poslovodstvo d.o.o. predlagalo skupščini d.d. da imenuje nov nadzorni svet te pa so imenovali novo upravo (v upravi je bil samo en človek), po odpoklicu prejšnjega člana uprave (direktorja A) vendar pred primopredajo poslov novemu članu (direktorju B) je direktor B prek nekih zanesljivih virov izvedel, da je direktor A prodal v družbi d.d., ki se je ukvarjala z vinarstvom vso opremo za pridelovanje vina nekim družbam, ki so bile kapitalsko povezane...pogodbe so bile vredne 3 milijone, to pa je 30 % osnovnega kapitala družbe...
Ali so te pogodbe nične, izpodbojne ali ne? ali odgovarja kako drugače?

PRIMER
Primer v zvezi s koncernskim privilegijem, odškodninsko odgovornostjo članov uprave obvladujoče in odvisne družbe (pravna opredelitev problemov in relevantni podatki, kaj je škodljivo navodilo, ali bodo člani uprave družbe ttg dd in ttu dd odš. odgovorni)

PRIMER
Reši primer, zgodbica: (40T) DD je z eno družbo sklenila pogodbo, da jim bodo poštimali poslovanje tak, da bodo meli 1,5 milijona prihrankov čez 2 leti. Plačali so jim 70% takoj, 30% pa po dveh letih, če bojo prihranki res taki ko morajo bit, kolkr je družba obljubila, da bo uredila. Po dveh letih so 3 mladi finančniki, ki so opravljali specializacijo pod vodstvom finančne družbe (ki bi morala hendlat prihranke) in so bili zaposleni v DD, opravili pregled vsega in potrdili, da so prihranki res taki, kot je bilo dogovorjeno. Kasneje je nova uprava stvar še enkrat pregledala, s profesionalnimi finančniki in ugotovila, da so bli prihranki ful manjši in da sploh ne bi rabli izplačat preostanka pogodbe. Zato so tožili staro upravo, da niso bili dovolj skrbni.
Prvostopenjsko sodišče - oprostilo, pritožbeno sodišče - obsodilo, ker niso bili dovolj skrbni (vsa preverjanja in stalni nadzor celotni čas trajanja pogodbe in celotno poročilo ni nič vredno), VS je uporabilo pravilo poslovne presoje in člana uprave oprostilo.
Vprašanje: Ali je VS pravilno odločilo? Ali je v redu uporabilo pravilo poslovne presoje?

Re: IZPIT

Objavljeno: 06. Maj 2015 12:30
Napisal/-a Khaleesi
Hvala, sem videla, da so pravzaprav zbrani primeri iz foruma, sem mislila, da je se kaksno dodatno cudo iz seminarjev :) vsekakor hvala, torej, ktero kavo pijes? :)

Re: IZPIT

Objavljeno: 16. Jan 2016 01:56
Napisal/-a Selene
Je bil kdo na seminarju (21. decembra), ko sta se reševala primera, ki ju je prof. objavil v ŠIS-u, in bi napisal pravilne rešitve? :)

Re: IZPIT

Objavljeno: 01. Feb 2016 23:00
Napisal/-a pokahontas
izpit januar 2016
komplementar, kvorum za sprejemanje odločitev pri organih vodenja ali upravljanja, razrešnica, spregled pravne osebe
koncernski privilegij
primer, ko sodišče odloči, da pomeni prepoved hkratnega opravljanja funkcije člana NS in člana uprave, da ne smeš biti član organa najkasneje takrat, ko se začne postopek imenovanja v drug organ.
podana sta bla 2 člena, 273, drugega se ne spomnem :)

Re: IZPIT

Objavljeno: 26. Jan 2017 21:21
Napisal/-a topburek
IZPIT JANUAR 2017

1. Pojmi za razložit: dvojna družba, podjetniška pogodba, razrešnica, menjalno razmerje, vključena družba
2. Esejsko vprašanje: prokura
3. Primer: Opredeliti se je bilo treba do tega kako je sodišče uporabilo BJR. Družba A je tožila družbo LK, zaradi povzročitve škode, saj sta družbi sklenili najemno pogodbo in potem še gradbeno pogodbo v vrednosti 4mio€. Družba LK je od družbe A najela prostor, ki ga je družba LK nujno potrebovala za shranjevanje tovora, ker bi drugače propadel zelo pomemben posel družbe LK. Dogovorili sta se, da bo družba LK uredila vse pogoje za uporabo prostora, ta prostor je bil zaščiten zaradi ohranjanja kulturne dediščine. Družba je sklenila gradbeno pogodbo in začela graditi prostore za shranjevanje, čeprav ni dobila dovoljenja za gradnjo, a so računali na to, da bo objekt naknadno legaliziran, saj velja izjema da je manjše objekte možno kasneje legalizirati, če so bili zgrajeni brez dovoljenja. Tudi naknadnega dovoljenja niso dobili. Stališče sodišča je, da so pri prvem poslu ravnali ustrezno, saj so pogodbo sklenili, ker je bilo to nujno, zaradi pomembnega posla. Sodišče je reklo, da ravnanje družbe LK še ni nujno protipravno, če so gradili brez dovoljenja, saj so lahko utemeljeno pričakovali naknadno legalizacijo. Po mnenju sodišča so v družbi LK ravnali z zadostno skrbnostjo.

Re: IZPIT

Objavljeno: 18. Jan 2018 13:26
Napisal/-a Angel_Girl
NENAPOVEDANI PREIZKUSNI TEST, 11. 12. 2017 (90 minut)

NALOGA 1 (30 t):
Podajte jasne in natančne definicije naslednjih pojmov:
a) Participativna prednostna delnica
b) Kosovna delnica
c) Komplementar
d) Kvorum za veljavno sklepanje organov vodenja ali nadzora
e) Razrešnica


NALOGA 2 (30 t):
Uveljavljanje pravice do informacij in vpogleda v poslovne knjige v okviru d.o.o. Opišite značilnosti teh dveh pravic, način uveljavljanja, položaj družbenika proti poslovodji, proti družbi, ostalim družbenikom, itd.


NALOGA 3 (40 t):
Kot povsem nov pripravnik v eminentni slovenski odvetniški pisarni ste na mizo prejeli dopis. Pozorno preberite predstavljeno dejansko stanje, izluščite temeljna pravna vprašanja in podajte mnenje glede na vprašanje, ki ga je na koncu dopisa zastavil partner v odvetniški pisarni.

Spoštovani kolega pripravnik,
nujno mi pripravite vaše mnenje glede pravnih vprašanj v naslednjem primeru!

Družba EleMent d.o.o. je družba z omejeno odgovornostjo, v kateri imajo poslovne deleže na dan 1. 6. 2012 naslednji družbeniki:
Andraž Andraž Mačkič - 7 %
Izidor Ovca - 33 %
Urh Zapopotnik - 10 %
Tina Šapona - 14 %
Damir Pajenkar - 9 %
Zofka Prijatelj - 10 %
Andrej Cepetalo - 17 %

* Andrej Cepetalo je eden od dveh ustanovnih družbenikov družbe EleMent d.o.o. - ustanovljena je bila pred 7 leti, pri čemer je bil drugi ustanovitelj Izidor Ovca. Družba, katere poslovodja (direktor) je Iztok Ostrouh, ima kot glavno (temeljno) dejavnost v družbeni pogodbi zapisano izvajanje mobilnih telekomunikacijskih storitev.
* Družbena pogodba določa tudi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje vseh družbenikov.
* Družbena pogodba prav tako določa, da sme poslovodja družbe samostojno sklepati zgolj posle, ki ne presegajo vrednosti 2.000.000 EUR, prav tako ne more samostojno sklepati poslov s subjekti iz tujine. V obeh primerih torej potrebuje poslovodja predhoden sklep skupščine.
* 5. 3. 2012 družbenik Andrej Cepetalo obvesti preostale družbenike (ne pa tudi direktorja Ostrouha), da namerava razpolagati s celotnim svojim poslovnim deležem v družbi. Želi ga namreč odsvojiti: za 500.000 EUR ga namerava prodati svojemu nečaku Petru Cepetalu.
* Andrej Cepetalo v svojem pisnem obvestilu družbenike takole pozove, naj se izrečejo glede morebitnega nakupa poslovnega deleža: "Prosim Vas, da se v skladu s petim odstavkom 481. člena ZGD-1 izrečete o svoji morebitni pripravljenosti za nakup poslovnega deleža."
Obvestilo vsebuje tudi podatke o ceni in vseh ostalih pogojih prenosa poslovnega deleža.
* 12. 3. 2013 Andrej Cepetalo prejme priporočeno pismo, s katerim ga poslovodja Ostrouh obvešča, da je ogorčen, ker ni prejel nikakršnega obvestila o nameravanem prenosu poslovnega deleža. Dodatno mu sporoča, da glede na določbo družbene pogodbe o prenosu poslovnega deleža ne zadošča, da Cepetalo ostale družbenike pozove, naj se izjasnijo glede morebitne lastne pripravljenosti za nakup. Pismo poleg poslovodje podpiše tudi družbenik Ovca.
* Družbenik Andrej Cepetalo predmetno pismo dojema kot oseben poskus poslovodje in največjega družbenika (Ovce), da bi preprečila prenos poslovnega deleža, saj je prepričan, da za prenos poslovnega deleža na svojega sorodnika ne potrebuje soglasja družbenikov. Napoti se na sedež družbe in prične s pregledovanjem dokumentov o poslovanju v preteklem kvartalu, da bi pridobil morebitne obremenilne informacije o poslovodji Ostrouhu.
* Družbenik Cepetalo odkrije kopijo pogodbe, s katero je družba EleMent d.o.o. sklenila posel prodaje nepremičnin v višini 7.000.000 EUR z družbo Equat d.o.o., katere glavni družbenik je Izidor Ovca. Pogodbo je podpisal poslovodja Ostrouh, pri čemere ni pridobil predhodnega (ali naknadnega) soglasja skupščine. Cepetalo takoj pisno obvesti poslovodjo in družbenika Ovco, da bo v primeru, ko ga bosta še naprej poskušala ovirati prenos njegovega poslovnega deleža na svojega nečaka, dosegel razveljavitev pogodbe med družbo EleMent in družbo Equat.

Kakšne možnosti za prenos poslovnega deleža ima družbenik Cepetalo? Kaj je z veljavnostjo posla z družbo Equat? Bo družbenik Cepetalo z grožnjo uspel ali nima nikakršne pravne podlage?

Re: IZPIT

Objavljeno: 18. Jan 2018 13:42
Napisal/-a Angel_Girl
IZPIT 16. 1. 2018

NALOGA 1 (30 t):
a) Indosament
b) Razrešnica
c) Načelo resničnosti firme
d) Plašč, talon, kuponska pola
e) Družba civilnega prava


NALOGA 2 (30 t):
Pravica do informacij in vpogleda v poslovne knjige pri d.o.o.
*** Kar tu manjka v veliko skriptah in na čemer profesor da veliko poudarka je, da o zahtevi, po tem, ko jo zavrne poslovodja (direktor), najprej odloča skupščina (!), šele nato se gre na sodišče.

NALOGA 3 (40 t):
Kot povsem nov pripravnik v eminentni slovenski odvetniški pisarni ste na mizo prejeli dopis. Odvetnik se ne strinja z razlago Višjega sodišča v Mariboru glede pravila poslovne presoje (spodaj). Napiši mnenje: ali sodišče pravilno interpretira pravilo poslovne presoje?

17. Tudi če bi ravnanje toženca presojali v okviru pravila podjetniške presoje (bussines judgment rule), katerega bistvo je, da uprava ne odgovarja za vsako napačno odločitev, zaradi katere nastane družbi škoda, ampak mora upravi zmeraj ostati določeno polje proste presoje, znotraj katerega lahko sprejema tudi tvegane odločitve, ne da bi bila kasneje podvržena očitku kršitve dolžnosti, bi na podlagi takšne presoje lahko ugotovili, da toženec ni ravnal z dolžno skrbnostjo.

18. Pravilo podjetniške presoje poskrbi zato, da negativni rezultat podjetniške odločitve nima za posledico odškodninske odgovornosti članov uprave, če so izpolnjene določene predpostavke. Pod pogojem izpolnitve teh postavk, je protipravnost izključena - član uprave, ki ravna v dovoljenih mejah proste presoje, ravna v skladu z dolžno skrbnostjo. Ena od predpostavk pri sklicevanju na to prakso je, da pri upravi ni bilo konflikta interesov, da je njeno ravnanje bilo usmerjeno izključno k interesom podjetja in je temeljilo na podlagi primernih informacij.