POBUDA ZA! UPOŠTEVANJE DELNO OPRAVLJENIH SKUPINSKIH IZPITOV

[Jemc]

Če vas zanima kej več o tej problematiki oz če podpirate to pobudo, se prdružte tej skupini na facebook-u: (ZA! UPOŠTEVANJE DELNO OPRAVLJENIH SKUPINSKIH IZPITOV).

[Fleurette]

link?

[andrej]

http://www.facebook.com/group.php?gid=51716886173

[baby™]

ma to je res bedno, če npr. nardiš 2 izpita od trojčka .. in ti tega pol ne upoštevajo pri točkah.
pol pa ti ostane ta en izpit pri vpisu v naslednji letnik, ti pa bodi genij, pa zberi 48 pik "brez treh izpitov" !? a ubistvu samo enga nisi naredu ...
bumbarji

[bordyka]

če pišš 4 izpite 10 pa enga 8 lahka nardiš

[Tecka]

cez 2 leti bo to ukinjeno ko bojo 1 leto bolonjski program uvedli v 2 letniku

[dee]

ni lih umesna, sam mene tudi neki zanima;))


kaj pa mi, ki smo 1.letnik, in naprimer ne uspemo izpolniti pogojev ,za u drugi letnik??
kaj se z nami zgodi, saj naslednje leto se uvede bolonc.. čula sem pravit, da kao naj nebi imeli predavanj pa vaj..torej kao izpademo...
!samo!, nevem če je to lih fer no, saj bi bili redni študentje, a brez predavanj?!
ne razumerm!!

vem, da na biotehnični fakuleteti ob uveljavitvi novega šolskega sistema-bolonca, pri vpisu u naslednji letnik niso imeli pogojeu!
tega lih od našega faxa ne pričakujem...samo...boo?

[Jemc]

V ponedeljek se na Senatu pravne fakultete obravnava pobuda za upoštevanje delno opravljenih skupinskih izpitov tudi pri rednem vpisu v višji letnik. Podporo tej pobudi lahko izkažete z včlanitvijo v Facebook skupino: ZA! UPOŠTEVANJE DELNO OPRAVLJENIH SKUPINSKIH IZPITOV, do katere lahko pridete preko naslednje povezave-http://www.facebook.com/group.php?gid=51716886173. Več nas bo, močnejši bo naš glas.

Spodaj je navedena sama vsebina pobude, ter razlogi zanjo:

POBUDA ZA UPOŠTEVANJE DELNO OPRAVLJENIH SKUPINSKIH IZPITOV TUDI PRI REDNEM VPISU V VŠJI LETNIK

Pobudo za upoštevanje delno opravljenih izpitov pri rednem vpisu v višji letnik podajam zato, ker se mi zdi sedanja ureditev, ko se delno opravljeni skupinski izpiti, ki so sicer formalno priznani in torej vpisani v indeks študenta, ne priznavajo pri rednem vpisu v višji letnik (medtem ko se le ti pri izrednem vpisu priznavajo), nepravična in zaradi njenih posledic v praksi finančno motivirana.
Sedanja ureditev izhaja iz 4 odstavka 136. člena Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut UL) oz 3. odstavka 88. člena Pravil Pravne Fakultete, ki pravi: »Skupinski izpit je opravljen, ko je kandidat uspešno opravil izpite iz vseh predmetov skupinskega izpita.«. Interpretacija tega določila je v 107. členu Pravilih Pravne fakultete, hvalevredno v korist študentov, dopustila, da se študentom prizna ocena, četudi opravi le enega (pri skupinskem izpitu sestavljenem iz 2 predmetov) oziroma dva (pri skupinskem izpitu sestavljenem iz 3 predmetov). Interpretacija tega določila je šla pri izrednem študiju še korak dlje, in prav tako hvalevredno v korist študentov dopustila, da se delno opravljeni skupinski izpiti upoštevajo tudi pri napredovanju v višji letnik. Da pa se ta interpretacija ne bi nanašala še na reden vpis v višji letnik je Senat Pravne fakultete dne 22. 4. 2002, sprejel sklep, ki določa, da se v primeru vpisa v višji letnik po točkah ocene skupinskega izpita upoštevajo samo, če je bil skupinski izpit opravljen v celoti. Verjamem, da ta sklep ni bil sprejet, zaradi finančne motiviranosti, ampak zaradi upoštevanja 136. člena Statuta UL. Ampak v praksi se je ta režim iz dobronamerne težnje po enotnem opravljanju skupinskih izpitov, izrodil v svojih posledicah v nepravično pridobivanje šolnin za izredni študij, od študentov, ki bi ob upoštevanju delno opravljenih skupinskih izpitov, do konca rednega vpisnega roka (30.9.), izpolnili pogoj seštevka 48 (oz 54) točk za redno napredovanje v višji letnik (ti študentje sicer predstavljajo manjši del vseh izrednih študentov). Torej sedanji režim v praksi bistveno ne pripomore, da študentje ne bi po delih opravljali skupinskega izpita, ampak kaznuje predvsem tiste, ki se jim na zadnjem septemberskem izpitnem roku kaj zalomi, in kljub temu da so se pripravili za celotni skupinski izpit, tega le delno uspešno opravijo. In čeprav tudi z delno opravljenim skupinskim izpitom izpolnjujejo pogoj seštevka točk (48 oz 54) za vpis v višji letnik, se vanj redno ne morejo vpisati, zaradi sedanje ureditve, ki samo pri rednem vpisu v višji letnik ne upošteva delno opravljenih skupinskih izpitov.
Tako sedanji režim skupinskih izpitov dobi nepravične in finančno motivirane posledice, ki so po mojem mnenju in po mnenju večine študentov nedopustne, in se zato obračam ne samo v svojem, ampak predvsem v imenu večine študentov, na Senat pravne fakultete, s prošnjo, da popravi to ureditev, in dopusti, da se tudi pri rednem vpisu v višji letnik, upoštevajo delno opravljeni skupinski izpiti.
Ker sedanji režim neupoštevanja delno opravljenih skupinskih izpitov pri rednem napredovanju, temelji na sklepu Senata, sem mnenja, da se lahko s sklepom senata tudi spremeni, in tako predlagam naslednji sklep Senata: »v primeru vpisa v višji letnik po točkah se upoštevajo tudi ocene delno opravljenega skupinskega izpita.«
Zavedam se, da Bolonjski študijski program odpravlja skupinske izpite, in torej tudi problem na katerega opozarjam. A vseeno bodo skupinske izpite imeli študentje sedanjega 2 letnika še v tem in naslednjem študijskem letu, in se mi vseeno zdi prav, da se popravi to nepravično ureditev, pa četudi samo za preostali 2 leti.

V nadaljevanju podajam podrobnejše argumente, zakaj je sedanja ureditev skupinskih izpitov nepravična in prinaša nedopustne posledice, ki kažejo na finančno motiviranost, za njeno dopustitev.

1. Študentje, ki zberejo do konca septembra 48 točk (oz. v 3.letniku 56 točk), in na ta način izpolnijo glavni kriterij za napredovanje, so glede skupinskih izpitov podvrženi še enemu, dodatnemu kriteriju-da se jim dejansko upoštevajo vsi izpiti, ki jih imajo že vpisane v indeks, morajo imeti v celoti opravljen skupinski izpit. Kljub temu, da je bil ta dodatni kriterij verjetno izglasovan z namenom, da se ob postopnem zniževanju zahtev po celotnem opravljanju skupinskega izpita naenkrat (priznavanje delno opravljenega skupinskega izpita), le ohrani neko sankcioniranje, če študent ne opravi vseh delnih izpitov skupinskega izpita, se so same posledice tega dodatnega kriterija izrodile v neupravičeno »novačenje« izrednih študentov na našem faksu, katerih šolnine predstavljajo dodaten nezaslužen vir financiranja fakultete. Saj študentom, ki do konca septembra z upoštevanjem delno opravljenih skupinskih izpitov dosežejo 48 (oz 56) pik in s tem temeljni pogoj za napredovanje, zmanjka v veliki večin le eden (do največ dva) izpit, a ker ta manjkajoči izpit predstavlja del skupinskega izpita, s sedanjim režimom tem študentom avtomatično zmanjka pri seštevanju točk še en (pri dvojčku),oz dva (pri trojčku) izpita preostalega skupinskega izpita (zaradi česar nato ne dosežejo kriterija 48 oz 56 pik). Ta manjkajoči izpit pa sicer vestnim študentom, ki jim je do konca septembra spodletelo le pri enem (oz maksimalno dvema) izpitu, seveda ne predstavlja takšne ovire, da bi zaradi njega izgubili celo leto s ponavljanjem oz pavziranjem, in zato se skoraj vsa obravnavana skupina študentov odloči za izredno napredovanje v višji letnik. Torej dejanska posledica sedanjega režima, ki pri rednem vpisu v višji letnik upošteva le celotni skupinski izpit ni preprečevanje »razparceliranja« skupinskih izpitov, katere možnosti, se ob dejstvu, da se prizna tudi delno opravljen skupinski izpit (1. in 2. odstavek 107.člena Pravil Pravne fakultete), poslužuje velika večina študentov (saj so na voljo 3 roki, do konca septembra), ampak nepravično finančno sankcioniranje študentov, ki jim neopravljen delni skupinski izpit za sabo potegne še enega oz dva preostala izpita, ki predstavljata celotni skupinski izpit, zaradi česar se jim ne upošteva, sicer dosežen nivo 48 oz 56 točk, za redno napredovanje..

2. Pri sedanjem režimu, ki upošteva pri rednem vpisu v višji letnik po točkah, le ocene celotnega skupinskega izpita, prav tako ne zdrži argument, da je smisel take ureditve, da študente pri rednem študiju ne bi ovirali izpiti, ki so jim ostali za preteklo leto. Naj še enkrat poudarim, da se jaz zavzemam za študente, ki do konca septembra opravijo večino izpitov, in z njimi dosežejo temeljni kriterij za napredovanje po točkah (48, 56). Te študentje se v večini primerov pripravljajo na celotni skupinski izpit in jim pač spodleti pri enem izmed delnih izpitov. Z dobrim predznanjem, ta manjkajoči delni skupinski izpit ponavadi naredijo oktobra, in torej nimajo nobenih ovir za nemoteno opravljanje študijskih obveznosti v tekočem letniku. Po drugi strani pa sedanja ureditev, ki zahteva celotno opravljen skupinski izpit, za upoštevanje pri rednem napredovanju, spodbuja kalkuliranje, da se študent osredotoči le na določene skupinske izpite (trojčke), ki prinašajo več točk, in jih poskuša opraviti s čim boljšimi ocenami, ki bi mu prinesle (poleg ocen iz posameznih izpitov) dovolj točk za redno napredovanje, medtem ko skupinski izpit, ki prinaša manj točk iz ocen (dvojček) povsem zanemari in ga pusti za drugo leto. Tako ni malo primerov, ko se študentje 2 letnika odločijo, da se bodo raje dobro pripravili za civilni skupinski izpit (civilni trojček), ki velja za manj zahtevnega od kazenskega dvojčka. ter ga poskušali opraviti s čim boljšimi ocenami, da bi dosegli z njimi (in ostalimi posameznimi izpiti) 48 točk, kazenski skupinski izpit, ki velja za najtežjega v drugem letniku, pa pustijo za drugo študijsko leto. Tako prihaja do absurdnih primerov, ko ima moja ciljna skupina izrednih študentov do konca oktobra opravljen že vse študijske obveznosti za preteklo leto, medtem ko zgoraj omenjeni redni študentje, ki jim je brez (kazenskega) dvojčka, uspelo z dobrimi ocenami iz preostalih izpitov zbrati 48 točk, opravljajo manjkajoči skupinski izpit še januarja, ali celo marca.

3. Nadalje bi poudaril, da režim, ki ga jaz predlagam, že obstaja pri izrednem vpisu v višji letnik. Tako ne zdrži argument, da bi kršili 4 odstavek 136. člena Statuta UL oz 3. odstavek 88. člena Pravil Pravne Fakultete, ki pravi: »Skupinski izpit je opravljen, ko je kandidat uspešno opravil izpite iz vseh predmetov skupinskega izpita.«, in de facto odpravili skupinske izpite, saj je predlagan režim upoštevanja delno opravljenih skupinskih izpitov, že v veljavi pri izrednem napredovanju. Torej če je možna takšna interpretacija v korist študentov, pri izrednih študentih, ne vidim nobenega tehtnega razloga, zakaj takšen režim ne bi bil dopuščen tudi pri rednih študentih.
Naj na tem mestu izpostavim, da z izenačitvijo teh dveh režimov seveda nočem, da se ukine ta boniteta pri izrednem študiju, ampak da se takšna pravična ureditev vzpostavi tudi pri rednem študiju.

4. Bojazen, da bi se z mojim predlogom ukinili skupinski izpiti je odveč. Skupinski izpiti bi se opravljali po popolnoma enakem sistemu kot do sedaj in tudi ocene bi se vpisovale po popolnoma enakem principu kot do sedaj. Torej če gre študent opravljati le del skupinskega izpita, mu še zmeraj gre rok za izpit, ki ga ni šel delati (kar predstavlja resno sankcijo npr pri kazenskem dvojčku, kjer sta oba izpita zelo zahtevna), in pri trojčku mora študent še zmeraj narediti vsaj 2 izpita, če želi da se mu vpišeta v indeks. Dejstvo je, da si študentje že sedaj v večini primerov »razparcelirajo« skupinske izpite. Sprememba režima bi res odvzela nekaj ostrine skupinskim izpitom, a to za ceno, da bi spremenili nepravični režim neupoštevanja delno opravljenih skupinskih izpitov, ki je izgubil prvotni smisel strogosti oz zahtevnosti, torej da bi študentje dejansko skupaj opravljali vse delne izpite skupinskega izpita , ter se izrodil v finančno bariero za napredovanje v višji letnik, ki jo študentje sprejmejo v zakup, saj ne poznam študenta, ki bi ob manjkajočem enem oz maksimalno dveh izpitov, ter ob dobrih ocenah iz ostalih izpitov (s katerimi je dosegel do konca septembra 48 oz 56 točk) ponavljal (pavziral) ali se celo izpisal iz fakultete. To potrjuje mojo trditev, da sedanji režim ni stvar zahtevnosti oz strogosti študijskega programa, ampak predstavlja nepravično zahtevanje šolnin od študentov, ki bi si zaslužili redno napredovanje.

5. Rad bi izpostavil tudi, da se v težavnost študija z mojim predlogom sploh ne posega. Glavni kriterij prehoda v višji letnik ostaja enak kot prej-torej seštevek 48 (oz 56 v 3.letniku) pik iz izpitov, ki jih ima študent vpisane v indeks. Edina sprememba bi bila, da bi v višji letnik napredovalo nekaj več rednih namesto izrednih študentov. Torej zaradi mojega predloga se število ponavljalcev in pavzerjev ne bo spremenilo, saj kot sem že omenil, ciljna skupina za katero se zavzemam, ne opravi le minimalnega obsega študijskih obveznosti za tekoče šolsko leto, in tako ne poznam primera, ki se ne bi izredno vpisal v višji letnik, in raje izgubil celo študijsko leto.

6. Za mojo pobudo navajam še pravno podlago, ki jo predstavlja 107. člen Pravil Pravne fakultete(v nadaljevanju Pravila PF), ki se nanaša na interpretacijo 4. odstavka 136. člena Statuta UL, ki sicer navaja "Skupinski izpit je opravljen, ko je kandidat uspešno opravil izpite iz vseh predmetov skupinskega izpita."
107. člen Pravil PF v prvih dveh odstavkih, določilo Statuta UL interpretira v korist študentov, v tem smislu, da se študentom prizna tudi delno opravljen skupinski izpit:
107. člen Pravil PF:
(1) Študent, ki je pri skupinskem izpitu, ki obsega dva predmeta, dobil negativno oceno
samo pri enem predmetu, ponavlja samo ta predmet.
(2) Študent, ki je pri skupinskem izpitu, ki obsega tri predmete, dobil negativno oceno
samo pri enem predmetu, ponavlja samo ta predmet. Če je dobil negativno oceno pri
dveh ali vseh predmetih, ponavlja celoten skupinski izpit.
Prav tako se podobno interpretira 4. odstavek 136. člena Statuta UL pri urejanju režima skupinskih izpitov pri izrednem študiju, s to razliko, da se izrednim študentom delno opravljeni skupinski izpiti upoštevajo tudi pri vpisu v višji letnik. Na podlagi teh interpretacij, je razvidno, da bi se lahko in bi se morali delno opravljeni skupinski izpiti upoštevati tudi pri rednem napredovanju v višji letnik. To potem preprečuje le sklep Senata Pravne fakultete z dne 22. 4. 2002,, ki določa, da se v primeru vpisa v višji letnik po točkah ocene skupinskega izpita upoštevajo samo, če je bil skupinski izpit opravljen v celoti, ki je, kot sem že zgoraj obširno razložil, kljub drugačnemu namenu, prinesel predvsem nepravične posledice, za določen del študentov, in bi se zato moral odpraviti oz spremeniti v tem smislu, da bi se tudi pri rednem vpisu v višji letnik priznavali delno opravljeni skupinski izpiti.

Če povzamem-ne zahtevam nič revolucionarnega, ampak samo to, da naj se študente, ki z izpiti vpisanimi v indeks (torej formalno priznanimi), do konca septembra izpolnjujejo glavni kriterij za napredovanje (48 oz 56 pik), spusti redno v višji letnik. Naj poudarim, da ti študentje predstavljajo manjšino izrednih študentov, in tako moj predlog ne bi bistveno posegel v število rednih oz izrednih študentov, ampak bi pomagal le tistim približno 5 % študentom, ki bi si po mojem mnenje zaslužili redno napredovati v višji letnik.
Moj predlog podpira tudi velika večina študentov, med katerimi jih je veliko (čez 300) pokazalo podporo z včlanjenjem v Facebook skupino (ZA! UPOŠTEVANJE DELNO NAREJENIH SKUPINSKIH IZPITOV), ki reprezentira dotično pobudo.

[Fleurette]

ta pobuda za skupinske izpite bo pršla upoštev itak sam še zdej 2 al 3 leta, ker v bolonjcu tega itak več ni.

[flafi]

Ja, ampak tisti, ki smo še po starem sistemu, bi je bli pa vseen zlo veseli

[Fleurette]

Vrjamem, sam fora je da se jim zihr ne bo ljubil s tem ukvarjat in spreminjat pravila k bodo pol veljala eno leto.
Drgač bi blo pa tko prou ja, k je u bistvu kr neki da se tle 3je izpiti štejejo kokr eno

[bajna]

huh, js sm za, pol me od 3. letnika loči samo gsp

[bajna]

in kaj je zdj s tem, prej tak hurp, zdj pa ne bu ne mu

[w4nkst4]

mu

[flafi]

bu?

[bajna]

to bi mogu jemc povedat, zdj mij pa vse jasn, hvala vama

[meIus]

A se lahko pri izrednem vpisu v višji letnik, ko ti lahko mankajo trije predmeti upoštevajo delno opravljeni skupinski izpiti (npr. 2 od 3 pri trojčku)?

Vnaprej hvala za odgovor.

[flafi]

Pri izrednem vpisu se upoštevajo, ja. Pri rednem pa ne

[Tjasa]

Pri izrednem vpisu se upoštevajo, ja. Pri rednem pa ne

100% se pri izrednem vpisu upoštevajo? to pomen da če mam narjena dva izpita od trojčka pa še tri druge,grem lahko izredno? :)10000%?

[flafi]

10000%

[Jemc]

Se opravičujem za pozen odgovor.
V glavnem pobuda je bila predstavljena na senatu Pravne fakultete, kjer je v splošni razpravi, ki je sledila predstavitvi, med nekaterimi profesorji doživela razumevanje, med nekaterimi pa nasprotovanje. Najbolj presenetljivo je bilo to, da so predlagane spremembe doživele najbolj ostre kritike s strani predstavnikov študentov v senatu ( večina predstavnikov študentov v senatu sicer izhaja iz vrst bivših in sedanjih članov študentskega sveta-in njihovo stališče do teh zahtev, si lahko preberete na zidu Facebook skupine, ki reprezentira dotično pobudo-http://www.facebook.com/group.php?gid=51716886173), tako da je potem, ko so profesorji videli, da študentski predstavniki, ki naj bi zagovarjali interese večine študentov, teh zahtev ne podpirajo, sprememba ureditve skupinskih izpitov pri rednem napredovanju izgubila še tistih nekaj možnosti, ki jih je imela na začetku.
Tako so pri končnem glasovanju, ki je sledilo razpravi, našo pobudo podprli le 3 senatorji (od tega le 2 študenta, od 8 navzočih predstavnikov študentov, ter 1 profesor), ostali pa so bili proti ali vzdržani. Podrobnejše poročilo o samem poteku predstavitve dotične zahteve za upoštevanje delno opravljenih skupinskih izpitov pri rednem napredovanju, še sledi.

[lalalala]

hej!
eno vprasanje na to temo, ce ma kdo slucajno ze izkusnje... kako je s prosnjami za pogojni vpis, ce mas, kolikor bi uposteval delno opravljene skupinske izpite, 48 pik? a so bolj formalnost al se presojajo enako strogo kot prosnje, kjer ti zmanjka kaksna pika al dve...?
hvala!

[Jemc]

lalalala: enako strogo se upošteva prošnje, kjer je študent z UPOŠTEVANJEM DOSI dosegel 48 pik (in jih torej brez upoštevanja DOSI ni dosegel 48), kot pa prošnje, kjer v igri ni delno opralvjenih skupinskih izpitov, in študent ni dosegel 48 pik.

[Jemc]

Kot sem obljubil, je tu še podrobnejše poročilo s seje senata, kjer sem predstavil našo pobudo, s katero zahtevamo, da se tudi pri REDNEM NAPREDOVANJU UPOŠTEVAJO DOSI.

POROČILO s SEJE SENATA (21.6.2010), NA KATERI SEM PREDSTAVIL NAŠO POBUDO, S KATERO ZAHTEVAMO, DA SE TUDI PRI REDNEM VPISU V VIŠJI LETNIK UPOŠTEVAJO DOSI

Potem, ko me je dekan, Rajko Pirnat, opozoril, da senat nima časa, da bi na dolgo in široko predstavil našo pobudo, ter da imam za predstavitev le 3 minute, sem povzel našo pobudo s tem, da sem izpostavil, da se zavedam da sedanja ureditev izhaja iz 136. člena Statuta, UL, ki pravi, da je skupinski izpit opravljen, ko je kandidat uspešno opravil izpite iz vseh predmetov skupinskega izpita, a da je interpretacija tega določila v 107. členu Pravil pravne fakultete hvalevredno v korist študentov dopustila, da se študentu prizna ocena, četudi enega delnega izpita ne opravi. Ta interpretacija je šla hvalevredno še korak dlje pri izrednem študiju, saj se delno opravljeni skupinski izpiti tu priznavajo tudi pri napredovanju. Tu pa se postavi vprašanje, zakaj to ni možno tudi pri rednem napredovanju?! Tako se mi zdi ta ureditev nepravična, in zaradi njenih posledic, ko morajo študentje, ki bi si zaslužili redno napredovati, plačati izredni študij, finančno motivirana.
Nato so dobili besedo člani senata. Tako je eden izmed profesorjev povedal, da se mu ne zdi prav, da se dela razlika med izrednimi in rednimi študenti, ter da bi morala za vse veljati enaka pravila. Druga profesorica je komentirala to pobudo v smislu, da naj študentje, ki študirajo po starem sistemu, če se le da, dokončajo študij po starem sistemu-in da naj se upošteva to pobudo, da študentje ne bi padli v bolonjski sistem. Nato so se oglasili drugi člani senata in rekli, da če ni bil sprejet predlog, predlagan s strani kazenske katedre, ki je bil ta dan že obravnavan na senatu, in ki je predlagal, da naj se zadnje leto starega sistema kazenski dvojček ukine in razdeli na posamezna izpita, se tudi ta pobuda ne more sprejeti (Ta predlog kazenske katedre se je zavrnil z majhno razliko med glasovi proti in za, pri čemer niso vsi predstavniki študentov v senatu glasovali za pobudo).
Nato pa je dobil besedo Aljoša Krdžić, predstavnik študentov v senatu, in predsednik študentskega sveta (ŠSPF), ter povedal, da se je naša pobuda že leto in pol obravnavala na študentskem svetu, in da je študentski svet ne podpira. Nadaljeval je, da se mu ne zdi prav, da senat in nasploh univerza posveča večino pozornosti slabšim študentom, namesto da bi se bolj osredotočila na najbolše. Ter da je glavna naloga študenta, da se posveti študiju, ne pa še 100 drugim stvarem. Ponazoril je ne lastnem primeru zakaj se mu ne zdi prav, da bi se sprejela naša pobuda. Študentje so že od začetka leta vedeli, da se delno opravljeni skupinski izpiti ne priznavajo pri rednem napredovanju. Tako je šel on s to zavestjo opravljat celoten skupinski izpit, ter ga tudi opravil. A ker je šel delat vse tri izpite naenkrat, ni dobil tako dobrih ocen kot pa nekdo, ki je šel delat le dva izpita, za katera se je lahko bolje pripravil. Povprečje pa je za študenta prava zelo pomembno na koncu študija, tako glede opravljanja pravosodnega izpita, kot glede referenc za službo. Tako se mu ne zdi prav, da bi se sedaj tistim, ki so kalkulirali in šli opravljat le del trojčka, ter ga zato bolje opravili, upoštevali ti delni skupinski izpiti pri napredovanju. K večini teh stališč je pritegnila tudi Tijana Grubor, prav tako predstavnica študentov v senatu in predsednica Študenske organizacije Pravne fakultete (ŠOPF).
Po predstavitvi tega stališča predstavnikov študentov, kako je v bistvu nepravično to, da se študentom pri napredovanju upoštevajo delno opravljeni skupinski izpiti, se je oglasil eden izmed profesorjev ter rekel, da verjetno ni namen moje pobude, da se izrednim študentom ukine boniteta, da se jim pri napredovanju upoštevajo delno opravljeni skupinski izpiti.
Odgovoril sem, da seveda podpiram to ureditev pri izrednem študiju, in da je cilj te pobude, samo, da se taka pravična ureditev vzpostavi tudi pri rednem študiju
Nato sem odgovoril še Aljoši in Tijani, ter jima ugovarjal in poudaril, da večina študentov, za katere bi veljala ta pobuda, niso taki, da bi namerno opravili le del skupinskega izpita, temveč opravljajo celotni skupinski izpit, a jim pri enem izmed njih spodleti, in se mi zdi nedopusto, da morajo potem, ko jim zmanjka minimalno pogojev za napredovanje (ki bi jih sicer izpolnjevali, če bi se jim upoštevali izpiti vpisani v indeks) plačati izredni študij. Poudaril sem tudi to, da čeprav je študentski svet proti moji pobudi, je na moji strani večina študentov, kar se vidi po tem, da je v facebook skupini, ki reprezentira to pobudo, več kot 300 članov.
Nato sta odgovorila, da to ni res, da se z mano strinja večina študentov in da lahko tudi onedva ustanovita facebook skupino, kjer bosta brez problemov dobila toliko oz še več podpore kot jaz. Poleg tega je Aljoša rekel, da more biti s tistim, ki v 3 rokih ne opravi celotnega skupinskega izpita, nekaj narobe.
Oglasil se je tudi dekan in rekel, da je sedanja ureditev povsem pravična, saj so bili študentje na začetku študijskega leta seznanjeni z njo, in ne bi bilo prav, če bi se sedaj spremenila.
Jaz sem še enkrat poudaril, da bi bilo pravično predvsem to, da se tudi pri rednem napredovanju upoštevajo delni skupinski izpiti. Saj morajo ti študentje plačati izredni študij, ko jim zmanjka le minimalno študijskih obveznosti za tekoči letnik.
Aljoša in Tijana sta odvrnila, da to ni res, da bi študentom, ki izredno napredujejo v višji letnik, do rednega napredovanja zmanjkal le manjši del študijskih obveznosti.

Nato je dekan zaključil debato z besedami, da je očitno preveliko nasprotovanje tej pobudi, da bi jo upoštevali. Predstavnik študentov v senatu Blaž Božnar je vseeno zahteval, da se o tem predlogu opredelijo vsi člani senata.
Tako je prišlo do glasovanja o njem. Rezultat glasovanja pa je bil: 3 glasovi za predlog, ki sta ga podprla 2 predstavnika študentov v senatu (Rok Primožič in Blaž Božnar) in 1 profesor. Okoli 17 glasov proti (med njimi je bilo 6 predstavnikov študentov v senatu: Aljoša Krdžić, Tijana Grubor, Matej Petrišič, Alenka Semeja, Mojca Zadravec, Iztok Štefanec (v senatu imajo sicer študentje 9 predstavnikov (eden izmed njih, je to sejo manjkal), ki predstavljajo 1/5 vseh senatorjev)), in okoli 6 glasov vzdržanih.
Tako smo torej našo pobudo predstavili tudi na organu, ki ima moč spremeniti sedanjo nepravično ureditev. Kljub temu, da naš predlog ni bil sprejet smo vseeno naleteli na razumevanje med nekaterimi profesorji. A spet se je pokazalo, da je glavna pomanjkljivost te pobude, da je ne podpira velika večina predstavnikov študentov (ki so bolj ali manj sedanji in bivši člani študentskega sveta (ŠSPF) in študentske organizacije Pravne fakultete (ŠOPF)-torej ljudje, ki so na najvišjih predstavniških funkcijah študentov). Saj če bi jo, bi bilo glasovanje veliko bolj izenačeno, kot je bilo sicer. Poleg tega bi pobuda povsem drugače izzvenela, če bi jo enotno podprli vsi študentski predstavniki, ne pa da so najostrejše kritike o pobudi prišle prav s strani študentov. Na tem mestu je treba poudariti še to, da so bili profesorji proti naši pobudi tudi zato, ker se je pred tem zavrnila pobuda kazenske katedre, da se zadnje leto starega programa kazenski dvojček razdeli na posamezna izpita-pobuda, ki bi bila sprejeta, če bi jo podprli vsi študentje v senatu.

To pomanjkanje podpore s strani študentskih predstavnikov, pa po njihovih besedah, poleg njihovega lastnega osebnega mnenja, izvira iz tega, da večina študentov ne podpira te pobude, in se strinjajo z argumenti, ki jih je lani Študentski svet predstavil na Facebook skupini ZA! UPOŠTEVANJE DELNO OPRAVLJENIH SKUPINSKIH IZPITOV (http://www.facebook.com/group.php?gid=51716886173). Sam se s temu absolutno ne strinjam-na vas pa je, da presodite, ali so študentski predstavniki na senatu res zagovarjali vaša stališča (kar je tudi njihova naloga), ali pa svoja, oz stališča manjšine študentov.


*Pomembno se mi zdi poudariti tudi to, da sem nekaj dni pred predstavitvijo naše pobude na senatu zaprosil administratorje Facebook skupine Pravna fakulteta, UL (http://www.facebook.com/group.php?gid=2365816653), da svojim članom (ki jih je nekaj čez 1400, in torej ta FB skupina združuje največ študentov prava UL) pošljejo vabilo, da naj se pridružijo facebook skupini ZA! UPOŠTEVANJE DELNO OPRAVLJENIH SKUPINSKIH IZPITOV, če podpirajo dotično pobudo, da bi senatu pokazali, da za njo res stoji večina študentov. Prve dva administratorja (Marijan Rus in Matija Renčelj), ki sem ju zaprosil, za informiranje svojih članov, sta mi odvrnila, da tega ne moreta narediti, oz da se morata najprej posvetovati s Tijano Grubor, ki je nadzornica te skupine. Tako sem se na koncu obrnil še nanjo, ki pa je mojo prošnjo po informiranju študentov o tej pobudi zavrnila. Njeni argumenti so bili, da so se študentje posredno že izrekli o tej pobudi s tem, ko so na lanskih volitvah v Študentski svet (ŠSPF), in v Študentsko organizacijo Pravne fakultete (ŠOPF) izvolili ljudi, ki tej pobudi nasprotujejo, da noče člane te skupine obremenjevat z nepomembnimi informacijami, in da mora z imenom in priimkom stati za poslanimi stvarmi, zato noče pošiljati takih informacij. Odvrnil sem ji, da se gre tu le za informiranje študentov, o stvareh, ki se jih veliko izmed njih posredno ali neposredno dotika, in da ne vidim razloga, zakaj se o enem obvestilu tako komplicira, ter da bi z veseljem sam poslal ta sporočila, če bi mi dali to možnost. Tijana in ostali administratorji vseeno niso obvestili članov Facebook skupine Pravna fakulteta, UL o tej pobudi (medtem ko se je preko te facebook skupine svoje člane brez problema obveščalo o stvareh, ki so bistveno manj pomembne za njihov študij, kot npr. o popustu za dijake in študente za letošnji Festival Ljubljana.)

[Nausicaä]

Hmm... zanimivo. Hvala za informacijo! Vsekakor postavi stvari v drugačno luč... Ker navsezadnje, so predstavniki študentov tam zato, ker smo jih MI izvolili in kjer predstvljajo NAS, ne pa svojih osebnih pogledov.