LP vsi pravniki!
glede na to, da bom naslednje leto (upam da:) maturiral, me nekaj zanima. a se splača na pravo, glede na to, da naj bi bilo pravnikov v SLO (in EU) veliko preveč.
a se splača?
- Pinball Wizard
- Prispevkov: 70
- Pridružen: 07. Okt 2012 12:48
Re: a se splača?
Danes se marsikej ne splača kar se tega tiče, ne samo pravo. Če te ne zanima kakšno inženirstvo in si bolj v družboslovje usmerjen, potem vedi, da boš težko našel področje, ki se "splača".
Better call Saul! #BreakingBad
Re: a se splača?
In kaj zate pomeni ''splača''?
Re: a se splača?
Da se lahko kje dobi šiht Razmišljam med medicino in pravom. Pri medicini je služba, ampak se dalj študira...
Re: a se splača?
poweral napisal/-a:Da se lahko kje dobi šiht Razmišljam med medicino in pravom. Pri medicini je služba, ampak se dalj študira...
Hja, če bi bila jaz na tvojem mestu, bi razmišljala o kakšni tretji opciji.
Ne samo, da študij medicine traja dalj časa ... Nikoli se ne neha. Ves čas se je treba izpopolnjevat (kar je do določene mere razumljivo in obstaja tudi pri drugih poklicih), vsakih nekaj let je treba zbrat dovolj točk, da ti podaljšajo licenco. Žal je tudi k nam prišla America in ljudje tožijo zdravnike za vsako najmanjšo napakico. Če se ti pa že zgodi kakšna katastrofa, si pa sploh v težavah.
Aja, pa dežurstva so grozljivka. Nočna, pa čez praznike, pa tak. Družinsko življenje trpi. Za moške je sicer malo lažje kot za ženske, a vseeno.
Tako da če se že odločaš med pravom in medicino, pojdi na pravo. Če imaš pa še kakšno drugo idejo, pa premisli.
Re: a se splača?
Hvala za odgovor. Največji problem je, da sploh ne vem, a me bolj zanima družboslovje ali naravoslovje. Vse večinoma zdelujem z levo roko, ampak nič me pa posebej ne zanima.
Re: a se splača?
Zakaj ste se pa vi vpisali na pravo? Kako ste vedeli, da vas zanima?
Re: a se splača?
Sej vprašanje je, če je večino sploh zanimal
Re: a se splača?
Moja zgodba je bila taka. Tudi sama sem imela podoben problem, kot ga imaš ti. Vse sem izdelovala z levo roko, za dokaj dobre ocene ni bilo treba vlagati posebnega truda, do najboljših pa me je ločila moja lenoba in totalno nezanimanje za šolo. S spominom, ki ga imam, ni bilo težko prebrati 50 strani biologije par ur pred testom in izdelati s povprečno oceno. Na vpisni list sem napisala, kar mi je padlo na pamet - vedela sem le, da želim delati z ljudmi. Nisem si niti predstavljala, kaj je pravo, kakšno je pravzaprav delo pravnika, kakšna sploh snov bo. Saj si še čisti zelenec ob koncu gimnazije!
In potem je prišla totalna zagretost za faks, ki pa jo je zabrisalo decembrsko proslavljanje v praznični Ljubljani in takrat sem nehala hoditi na faks. Prvi letnik sem ponavljala, ker sem se učila par dni pred izpiti ali pa še to ne, kar pa seveda ne gre že zaradi same količine snovi, saj mi po navadi niti knjig ni uspelo prebrati do konca Potem to drugo leto (med ponavljanjem) sem spet imela cilje, kako bom naredila vse za nazaj in še kak izpit za naprej, da bo lažje. Zagretost je, kot lahko uganemo, minila po par mesecih. Potem sem si privoščila nekaj daljših počitnic, delala sem, žurala sem in to leto res uživala.
Potem je prišel drugi letnik. Kako je bila zagretost šele tokrat na psu! Po nekaj tednih sem nehala hoditi na faks, ker je večina predavanj nepotrebnih in lahko delaš kaj veliko bolj koristnega. Jaz sem, na primer, začela novembra delati v odvetniški pisarni, še vsa zelena, saj ti znanje pravoznanstva in ustavnega prava, predvsem pa ekonomije, pravne zgodovine in sociologije prava ne pomaga prav dosti. Ampak sem se šele skozi prakso začela učiti, spoznavati pravniški poklic in nabirati izkušnje s praktičnih vidikov. In, dragi moji, zdaj, po dobrih 8 mesecih prava v praksi, lahko rečem, da približno vem, kaj me čaka in kako stvari potekajo, poleg tega pa sem (sicer z velikim razočaranjem, pa vendar) spoznala, da te na faksu ne naučijo skoraj nič, kar bi bilo v praksi zate uporabno. Pa imam kar nekaj specifičnih predmetov za sabo.
Glede na povedano bi bil moj skromen nasvet ta, da naslednje leto obišči na vsakem od dveh faksov, med katerima se odločaš, vsaj ducat predavanj pri različnih predmetih v različnih letnikih, da boš videl, kaj te bo bolj pritegnilo. Jaz sem imela srečo. Do decembra praktično nisem vedela, kaj študiram, in kako bo zgledalo moje delo. Res je, da sem si v veliki meri kriva sama, ker se neobveznih stvari na faksu udeležujem res za vzorec (ampak to je pretežno zato, ker lahko sama doma preberem snov v neprimerno krajšem času), pa vendar dejansko nisem imela pojma o realnem poteku sodnih procesov in dela pravnikov. Zdaj, ko to kar v redu poznam, pa lahko rečem, da pravo je nekaj, kar je zame, kar me veseli, kar z veseljem prebiram, res pa je, da sta teorija in praksa daleč narazen.
In potem je prišla totalna zagretost za faks, ki pa jo je zabrisalo decembrsko proslavljanje v praznični Ljubljani in takrat sem nehala hoditi na faks. Prvi letnik sem ponavljala, ker sem se učila par dni pred izpiti ali pa še to ne, kar pa seveda ne gre že zaradi same količine snovi, saj mi po navadi niti knjig ni uspelo prebrati do konca Potem to drugo leto (med ponavljanjem) sem spet imela cilje, kako bom naredila vse za nazaj in še kak izpit za naprej, da bo lažje. Zagretost je, kot lahko uganemo, minila po par mesecih. Potem sem si privoščila nekaj daljših počitnic, delala sem, žurala sem in to leto res uživala.
Potem je prišel drugi letnik. Kako je bila zagretost šele tokrat na psu! Po nekaj tednih sem nehala hoditi na faks, ker je večina predavanj nepotrebnih in lahko delaš kaj veliko bolj koristnega. Jaz sem, na primer, začela novembra delati v odvetniški pisarni, še vsa zelena, saj ti znanje pravoznanstva in ustavnega prava, predvsem pa ekonomije, pravne zgodovine in sociologije prava ne pomaga prav dosti. Ampak sem se šele skozi prakso začela učiti, spoznavati pravniški poklic in nabirati izkušnje s praktičnih vidikov. In, dragi moji, zdaj, po dobrih 8 mesecih prava v praksi, lahko rečem, da približno vem, kaj me čaka in kako stvari potekajo, poleg tega pa sem (sicer z velikim razočaranjem, pa vendar) spoznala, da te na faksu ne naučijo skoraj nič, kar bi bilo v praksi zate uporabno. Pa imam kar nekaj specifičnih predmetov za sabo.
Glede na povedano bi bil moj skromen nasvet ta, da naslednje leto obišči na vsakem od dveh faksov, med katerima se odločaš, vsaj ducat predavanj pri različnih predmetih v različnih letnikih, da boš videl, kaj te bo bolj pritegnilo. Jaz sem imela srečo. Do decembra praktično nisem vedela, kaj študiram, in kako bo zgledalo moje delo. Res je, da sem si v veliki meri kriva sama, ker se neobveznih stvari na faksu udeležujem res za vzorec (ampak to je pretežno zato, ker lahko sama doma preberem snov v neprimerno krajšem času), pa vendar dejansko nisem imela pojma o realnem poteku sodnih procesov in dela pravnikov. Zdaj, ko to kar v redu poznam, pa lahko rečem, da pravo je nekaj, kar je zame, kar me veseli, kar z veseljem prebiram, res pa je, da sta teorija in praksa daleč narazen.
Re: a se splača?
Bravo Alja, ni kaj dodati!