DELITEV SOLASTNINE

[bonifacij]

Zdravo,

gre za naslednji življenjski primer:
mož in žena sta se ločila (zaradi nasilja s strani moža), sodišče odloči, da se njuna dvonadstropna hiša razdeli (žena je pred sodiščem vztrajala k javni dražbi, torej da se nepremičnina v celoti proda in izkupiček razdeli – vendar po SPZ civilna delitev ni mogoča, ker je hišo mogoče fizično razdeliti). Sodišče dodeli ženi zgornjo etažo ter obveznost izplačati moža v vrednosti 10.000 evrov (ker je zgornji del več vreden, mora torej to razliko plačati možu). Žena pravi, da nima tega denarja in da je zato predlagala dražbo.

Zanima me naslednje:
kaj svetujete ženi, ker v sodni odločbi piše, da če žena možu ne izplača 10.000 v 3 mesecih, bo mož pridobil zastavno pravico na zgornjem delu, kar pa v primeru neplačila ne pomeni le tega, da se mož lahko poplača iz tega dela ampak celo da ima pravico izbire – torej lahko poseže na njeno plačo ali avto – pač kot upnik lahko izbere katerikoli predmet izvršbe (to ji je sedaj rekel odvetnik).
Zanima me tudi, ali se skrivajo kje zamudne obresti, ker glede na 356. člen OZ o zastaranju terjatve, bi lahko mož šele 9. leto zahteval izplačilo svoje terjatve in me zanima kako je v tem primeru? Ali bi šlo za istih 10.000 evrov ali plus še zamudne obresti (in bi bila vsota velikokrat višja)?


Nekateri pravijo, naj toži odvetnika, ker je od samega začetka vedel, kako se bo zadeva rešila (naj omenim, da se žena ni udeleževala narokov, ker je vse v dobri veri prepustila odvetniku, saj se ni želela srečevati z bivšim možem).
Drugi pravijo, da vse prepiše na moža, ker nima nič od tega, le davke na svojem delu bo morala plačevati…

Skratka predvsem me zanima, kako je s temi zamudnimi obrestmi (ali velja v primeru sodne odločbe 378. člen?), pa če se vam da malo pokomentirat zadevo. Vsakršno mnenje je dobrodošlo.

Hvala

[nejcs]

Na hitro in na kratko o zamudnih obrestih:

Zakaj jih zaračunati, če dolžnik ne plača že prvotnega dolga?
Prvi razlog je psihološke narave. Dolžnika s tem opozorimo, da odprto terjatev jemljemo resno, in da dolg s časom narašča. Pri morebitnem kontaktu z dolžnikom lahko stornacijo zamudnih obresti uporabimo kot vzvod, s katerim ga prepričamo k hitrejšemu plačilu zapadle terjatve.
Drugi razlog, zakaj zaračunati zamudne obresti je, da obračun obresti sodi med verodostojne listine in ga lahko pri izvršbi vložimo kot samostojno fakturo.

Kaj je potrebno vedeti pri zaračunavanju zamudnih obresti?
Zamudne obresti pričnejo teči prvi dan po zapadlosti fakture. Obrestna mera se izračuna na podlagi višine vodilne obrestne mere, ki jo uporablja Evropska centralna banka. Trenutna zakonska obrestna mera znaša 9% na letni ravni. V praksi to pomeni, da bi terjatev v višini 10.000,00 €, ki je zapadla danes čez eno leto imela 900,00 € zamudnih obresti.
Ključno pri zamudnih obrestih:
- od 1.1.2011 znaša obrestna mera za izračun zamudnih obresti 9% na letni ravni
- upnik mora izdati novo fakturo z obračunom zamudnih obresti
- v primeru izvršbe se vodijo kot samostojna faktura, katero se lahko priloži k izvršbi osnove terjatve

Je pa sodna odločba izvršilni naslov, zato ne vidim razloga, da se ne bi obračunavale zakonite obresti... Je pa čist možn, da se motim... Bo treba še mejčkn raziskt zadevo

[Dexter]

1. Zamudne obresti začnejo teči v tem tvojem primeru po preteku 3 mesecev od pravnomočnosti in znašajo 9 % na leto, torej se ji na leto dolg poveča za 900 evrov. Mož lahko po preteku roka za izpolnitev (po 3 mesecih od pravnomočnosti) vloži predlog za izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe in se povsem sam odloči na kakšen način se bo poplačal. Je pa dejstvo, da bo mož upravičen do glavnice (10.000 evrov), zakonitih zamudnih obresti, ter povračila vseh stroškov, ki mu bodo nastali v izvršilnem postopku (povračila odvetniških stroškov, sodnih taks). In pa v kolikor bo prišlo do sodno prodaje zgornje etažne lastnine je tako, da ponavadi prva dražba ni nikoli uspešna in nato sodišče na drugi dražbi proda nepremičnino za polovico cene! Poleg tega je potrebno plačati še stroške izvedenca, ki določi ceno nepremičnine (okoli 1.000 evrov stroškov) in stroške prodaje.

2. Glede 356. in 378. člena OZ si vse zelo napačno razlagaš.
356. člen pove, da terjatev, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo zastara v 10 letih, kar po domače pomeni, da ima mož 10 let časa, da od žene izterja teh 10.000 evrov, v kolikor pa mu to ne bi uspelo, do tega zneska ne bi bil več upravičen (kar pa je praktično nemogoče, da mu v 10 letih ne bi uspelo, glede na to, da je žena lastnica nepremičnine in povsem enostavno zahteva prodajo nepremičnine in se iz izkupička poplača).
378. člen pa pove samo kakšne so zakonite zamudne obresti, ki pa začnejo teči že od 1. dne zamude!! (sicer pa ta člen ni več aktualen, ker poseben predpis določa drugačno obrestno mero in sicer trenutno 9 % letno)

3. Da bo tožila odvetnika ne bo imelo nobenega smisla, glede na povedano odvetnik tudi ni naredil nobene napake.

4. Tudi to, da bi vse prepisala na moža ne bi imelo prav nobenega smisla, ker lahko ona svojo etažno lastnino proda za npr. 100.000 evrov, od tega izplača 10.000 evrov nekdanjemu možu in ji še vedno ostane 90.000 evrov.

[pupa]

Če je sodba pravnomočna tud jaz ne vem kak bi bil razlog, da ne bi tekle obresti.. Glede na to, da so obresti kar visoke, bi mogoče lahko razmislila o kreditu, ki bi ga potem odplačevala po nižjih obrestni meri in se s tem tudi znebila groženj z izvršbami (ki kot že piše zgoraj povzročajo dodatne stroške in skrbi).

izračun obresti: http://izo.sodisce.si/izo-web/spring/iz ... ution=e1s1

[bonifacij]

Hvala vam za te odgovore, malo ste mi razjasnili zadevo, imam pa še eno idejo, mogoče celo protipravno, ampak to je edina še rešitev:

Torej, da bi se žena z nekom dogovorila, da se predstavi možu kot kupec, ki je videl oglas, da se prodaja zgornji del hiše ter seveda pri tem vztraja. Mož (glede na svoj značaj) nikoli ne bi dovolil, da nad njim živi tujec in ko bi ugotovil, da je kupec »resen« in da namerava kupiti ženin del, bi bil mož prisiljen (če želi hišo samo zase) dvigniti hipoteko in izplačati ženin del. Žena pa bi nato seveda »kupcu« kot znak hvaležnosti dala njegov delež.

4. Tudi to, da bi vse prepisala na moža ne bi imelo prav nobenega smisla, ker lahko ona svojo etažno lastnino proda za npr. 100.000 evrov, od tega izplača 10.000 evrov nekdanjemu možu in ji še vedno ostane 90.000 evrov.

Dexter, hvala za vsa pojasnila, samo naj dodam, da je tvoj predlog tak lep, učen, ampak v realnem življenju neuresničljiv, glede na različne značaje oseb - žena se zaveda, da tudi če bi plačala teh 10.000 evrov, ne bi nikoli prodala svojega dela, kajti mož bi venomer odganjal kupce, pa tudi sam kupec ne želi takega soseda. Skratka, teh 10.000 evrov bi vrgla v nič.

Torej, ali je še kje kakšna rešilna bilka in kako presojati moj predlog.

Pa še resnično zadnja možnost: Torej če prepiše na moža vse svoje, s sodno odločbo ugotovljeno premoženje, ali bi bila prosta svoje obveznosti izplačila 10.000 evrov? in kdaj bi lahko naredila ta prepis, v času izvršbe ali lahko že zdaj ter ali lahko to enostransko uredi (ne vem pri notarju, ane?) brez sodelovanja moža?

[pupa]

V zvezi s prvim predlogom bi verjetno lahko mož če bi ugotovil, da kupec ni bil pravi, pravni posel (izplačilo ženinega dela hiše) izpodbijal in zahteval odškodnino zaradi prevare.

Žena bi pa po moje lahko od moža zahtevala odškodnino zaradi izgubljenega dobička in mogoče tudi duševnih bolečin, če bi ta oviral oddajo ali prodajo dela hiše.

Naj me kdo popravi če kaj ne drži