1. Ja katerokoli Kd iz katerega izhaja umazani denarmerci napisal/-a:@Lojscela: ja kolkor jst razumem to odgovornost po je tko kot si napisal oz. na kratko povedano odvisna je sam od tega, če je fizična oseba izvršila znake kd ne pa, če je tudi odgovorna za kaznivo dejanje in upoštevat je pač treba cel 4.člen ZOPOKD. Nevem pa kako postavi on vprašanja na izpitu, če je bol splošno potem bi jst odgovorila tako kot ti, če ne pa so menda minus pike, če pišeš tisto kar se ne nanaša direktno na vprašnje.
Jst imam tudi še 3 vprašanja iz snovi:
1. Katera dejanja se štejejo po all crime modelu za predhodna pri pranju denarja? Sklepam, da katerokoli kd?
2. Ve kdo kakšna je točna razlika med kriminološkim in kazenskopravnim pojmovanjem gospodarske kriminalitete?
3. Mi lahko kdo napiše en primer sistemske korupcije?
2. Mi smo v zvevi s kriminološkim pojmovanjem govorili samo pri kriminaliteti belega ovratnika, kazenskopravno pojmovanje pa je pojmovanje s strani Lindermanna, ko poda definicijo gospodarskega kaznivega dejanja.
3. Sistemska korupcija je oblika korupcije, ki jo že sam pravni sistem omogoča.
Primeri so :
O obstoju sistemske korupcije v RS pričajo, prvič, skoraj popolno zaprtje slovenskega denarnega trga, ta je rezerviran samo za akterje, ki pripadajo privilegiranim omrežjem, drugič, skoraj popolno zaprtje gospodarske arene za tuje vlagatelje, tretjič, skoraj popolno zaprtje javnega naročanja za tuje ponudnike, ki na tovrstnih razpisih ne morejo zmagati, zato so se iz RS umaknili, četrtič, skoraj popolno zaprtje javnega naročanja v prid privilegiranih, s političnimi strankami povezanih akterjev, kar občutno draži javna naročila in obenem polni blagajne političnih strank, petič, skoraj popolno zaprtje nadzornih svetov, ki so rezervirani samo za državljane RS, in šestič, skrajna nesposobnost nadzornih svetov, ki nikakor niso dorasli upravam podjetij v državni oziroma javni lasti.
V tovrstnih državah je pravni sistem izkrivljen v skladu z interesi vladajočih elit. V teh državah ni mogoče nadzorovati niti političnih niti gospodarskih elit, ki jih prav zaradi tega označujemo z izrazom oligarhične elite.
Kot primer je primer Vegrada, kjer so se zavestno odrekali nadzoru nad poslovanjem, saj je bilo to njim v interesu