Pravnica.net

Burton, še par primerov iz starih izpitov rešenih po Rim 1,2:

1) Maturantski izlet v Grčiji (Kreta 2003). X je poškodoval Y, Y hotel tožiti X za odškodnino. Ali je pristojno slovensko sodišče? Po katerem pravu bi presojalo slovensko sodišče?
a)Slovensko sodišče je pristojno, ker ima toženec stalno prebivališče v RS, kar zadostuje za splošno pristojnost slovenskega sodišča.
b)-Pravo države, v kateri je škoda nastala(grško).
-Kadar imata oseba, za katero se zatrjuje, da je odgovorna, in oseba, ki je utrpela škodo, ob nastanku škode običajno prebivališče v isti državi, se uporabi pravo te države. Torej se bo uporabilo slovensko pravo.
(Rim II)

2) Kraj: Občine blizu Trsta. Prometna nesreča. 2 slo državljana, vozili registrirani v slo, zavarovani pri zavarovalnici Triglav. Tožnik toži toženca v SLO. Ali je to dopustno? Katero pravi bi uporabilo slovensko sodišče?
1)Slovensko sodišče je pristojno, ker ima toženec stalno prebivališče v RS, kar zadostuje za splošno pristojnost slovenskega sodišča.
2)-Pravo države, v kateri je škoda nastala(italijansko).
-Kadar imata oseba, za katero se zatrjuje, da je odgovorna, in oseba, ki je utrpela škodo, ob nastanku škode običajno prebivališče v isti državi, se uporabi pravo te države. Torej se bo uporabilo slovensko pravo.
(Rim II)

3) Prodajalec A, slovenski državljan in kupec B, italijanski državljan skleneta prodajno pogodbo. Nista sklenila nobene navezne pogodbe. Katero pravo se bo uporabilo. Zakaj?
Za prodajno pogodbo o prodaji blaga se uporablja pravo države, v kateri ima običajno prebivališče prodajalec. (Rim I) Torej slovensko pravo.

4) Slovenska študentka gre na študij v Bruselj, in jo finančno zabaše. Prosi drugega slovenskega študenta, ki je tudi v Bruslju, da mu posodi nekaj denarja. Pri tem mu izroči babičino uro. Kasneje pred slovenskim sodiščem študentka vloži tožbo proti študentu na vrnitev babičine ure, saj mu jo je izročila le kot zavarovanje za vrnitev dolga. On pa ugovarja, da mu je uro dala. Katero pravo bo uporabilo sodišče?
Neupravičena obogatitev:
-pravo, ki velja za razmerje med strankama, ki je v tesni zvezi s to neupravičeno obogatitvijo.
-če se tako ne more določiti; stranki pa sta imeli v času, ko se je zgodil dogodek, zaradi katerega je nastala NO, običajno prebivališče v isti državi, se uporabi pravo te države. Torej slovensko pravo.
-(če se tudi tako ne bi moglo določiti, bi se uporablo pravo države, v kateri je NO nastala (belgijsko))
-(kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je nepogodbena obveznost, nastala zaradi NO, očitno v tesnejši zvezi z drugo državo, se uporablja pravo te druge države).
(Rim II)

5) Rok je v jezi svoji punci v pijačo stresel strup, ki pusti hude izpuščaje. Oba sta Slovenca in punca pove Roku, da bo odšla v Timbuktu čez nekaj dni. Tam se pojavijo izpuščaji. Vloži tožbo v Sloveniji. Katero pravo se uporabi?
-Pravo države, v kateri je škoda nastala.
-Kadar imata oseba, za katero se zatrjuje, da je odgovorna, in oseba, ki je utrpela škodo, ob nastanku škode običajno prebivališče v isti državi, se uporabi pravo te države. Torej se bo uporabilo slovensko pravo.
(Rim II)

6) Janez (slo državljan, domicil v slo) in danilo (hr državljan in domicil v hr) imata sosednje vikende na krku. Janez po neki nevihti odide preverit stanje svojega vikenda in ugotovi, da strehe ni več...zamenja kritino, ki mu jo še nekaj ostane in ker vidi da je danilova streha prav tako v slabem stanju, preostanek kritine porabi za njegovo streho. Danilo je sicer vesel vendar pa sam ne bi uporabil pozlačenih strešnikov, zato toži janeza. Katero pravo bo sodišče uporabilo in zakaj?
Negotiorum gestio:
-(pravo, ki velja za razmerje med strankama, ki je v tesni zvezi s to nepogodbeno obveznostjo.)
-(če se tako ne more določiti; stranki pa sta imeli v času, ko je nastal dogodek, ki je povzročil škodo, običajno prebivališče v isti državi, se uporabi pravo te države.)
-če se tako ne more določiti, se uporabi pravo države, v kateri se je dejanje zgodilo; torej bo uporabilo hrvaško pravo.
(Rim II)

7) A in B sta šla v Trst. Ajev avto se je pokvaril, B je sam zamenjal zračnico, Aja pa no mogel obvestiti o tem. Je blo nujno, ker sta se morala nasl. dan vrnit domov. V LJ B od Aja zahteva povrnitev stroškov. A pa pravi, da od njega ni zahteval, da zamenja zračnico. Po katerem pravu bo odločilo sodišče?
Negotiorum gestio:
-(pravo, ki velja za razmerje med strankama, ki je v tesni zvezi s to nepogodbeno obveznostjo.)
-če se tako ne more določiti; stranki pa sta imeli v času, ko je nastal dogodek, ki je povzročil škodo, običajno prebivališče v isti državi, se uporabi pravo te države; torej slovensko pravo.
-(če se tako ne bi moglo določiti, pa bi se uporabilo pravo države, v kateri se je dejanje zgodilo; torej italijansko pravo.)
(Rim II)

Brezdlakenajeziku, odlično si mi tole pomagala, men ves čas ni blo jasno, kako potem sploh obrazložit zadevo (kaj pomeni običajno bivališče itd.), tako da res lepa HVALA!

Na izpitu 22. 2. so bila vsa vprašanja iz prejšnjih izpitov:

1. litispendenca v MZP
2. pravo za kondikcije
3. ordre public
4. kdaj je arbitražna odločba tuja
5. izigravanje zakona
6. navedite 3 primere, kjer je konkretizirano varstvo šibkejše stranke
7. kolizijska norma za akcesorni pravni posel
8. primer: Nemec z domicilom v Nemčiji in Hrvat z domicilom na Hrvaškem se dogovorita o uporabi hrvaškega prava glede nepremičnine v Sloveniji. Ali je pristojno slovensko sodišče? Če bi bilo pristojno, katero pravo se bi uporabilo?
9. primer glede dedovanja premičnin in nepremičnin
10. ?

brezdlakenajeziku napisal/-a:Navedi 2 razliki glede priznavanja in izvršitve tujih sodnih odločb po uredbi Bruselj I in ZMZPP:
1) Bruselj I za razliko od ZMZPP na 1.stopnji preveri le poz. procesne predpostavke; šele v fazi ugovora nasprotne stranke odloča o neg. predpostavkah.
2) Bruselj I: če očitno nasprotuje javnemu redu; v ZMZPP brez očitno.
3) Bruselj I: če tožencu tožba ni bila pravilno in pravočasno vročena, razen če bi lahko odločbo izpodbijal v državi izvora; v ZMZPP posebna določba, ki se nanaša na kontradiktornost celotnega postopka.

Bruselj I pozna razglasitev izvršljivosti, česar ZMZPP ne.

Ocene so že v ŠISu! Ada popravi v enem dnevu

Kakšne so kaj ocene,povprečje pri tem predmetu?


flafi je napisal/-a:
Skripta + stara vprašanja + ZMZPP. 1 teden, na izi

flafi je napisal/-a:
Aja, pa glede arbitraže si mal poglej Zakon a arbitraži pa Newyorško konvencijo, ker tisti členi v ZMZPP ne veljajo več.

In pa, a tale "načrt" učenja še vedno drži?

Jaz imam še eno povprašanje h Tjašinem postu, in sicer kako je z Bru I in Bru II, ter Rim I in Rim II ? Kje lahko najdem zadnjo? Bru vem, da je na šisu pod gradivom.

Hvala

A bo aprilski izpitni rok res že sestavljal Možina?? So kakšne informacije glede tega?

Govori se že od novega leta, da bo tako, ampak ni nobenih zanesljivih informacij. Tako, da je čista loterija

Za vse, ki se sprašujete.

Jaz sem bila pri Adi na govorilnih ravno zaradi teh govoric o izpitu in mi je zatrdila, da še ona izvaja izpit MZP, in sicer do nadaljnega (mene je sicer zanimal aprilski rok ampak je rekla, da aprila in do nadaljnega). Ko bo kaka sprememba naj bi študente obvestili.

LP

oooo, super novice :)

eno vprašanje (dokaj neumestno): ima kdo Ado za diplomo? jaz razmišljam o tem, pa me zanima kakšna izkušnja?

do nadaljnega hehe no upam da to pomen se usaj majski pa junijski rok

mi lahko prosim nekdo prilepi link od strani kjer lahko dobim RIM I in II???!!! prosiiiiiiiiim

Izvoli.

A lahko kdo,ki je že delal ta izpit, ali pa ki ve,se moramo naučit vseee te uredbe,konvencije itd? :S ker tega je fulllll! :S

Bi prosila za odgovore,če kdo ve:

A je pri nas tožil B-ja, ki ima tu stalno prebivališče, zaradi vrnitve zneska po posojilni pogodbi, ki je bila sklenjena v Nemčiji. B je ugovarjal, da je bila v tej zadevi pred nemškim sodiščem že sklenjena poravnava in je predložil to odločbo. Kaj bo storilo sodišče?

primer, ko Ana želi priznanje etiopijske odločbe, priloži tudi prevod odločbe, sodišče pa zavrne priznanje, ker ni potrdila o pravnomočnosti. Ali je ravnalo prav?
da?

mama državljanka RS, oče Italijan, otroka državljana RS. Starša se ločita, oče odide v Italijo, tožen na preživnino. Katero pravo se bo uporabilo in zakaj? - pravo države katere državljan je otrok (slovensko),ker nimajo istega državljanstva niti stalnega prebivališča v isti državi?

prometna nesreča, škodo utrpela sovoznica, toži oba povzročitelja - eden Slovenec, drugi Avsrtijec (solidarna odgovornost po OZ), škodni dogodek v Avstriji. Naše sodišče vodilo postopek le zoper našega državljana, o drugem pa ni nič odločilo. Ali je ravnalo prav?

Razlike med delibacijskim in incidenter postopkom glede na pristojnost sodišča?

Srb umre v SLO, kjer ima vse premoženje. Z oporoko je zapustil vse premičnine sinu, ki ima domicil v Beogradu. O nepremičninah ni napisal nič.
a) katero pravo se uporabi za oporočno dedovanje premičnin?
b) katero za zakonsko dedovanje nepremičnin?
a ni za oboje odgovor, da se bo uporabilo srbsko pravo, ker imamo za dedno pravo unitaristično načelo?


Francoski državljan z domicilom pri v Slo pri nas umre. Žena slo državljanka, otroci franscoski, zapustnik ima v slo nepremično premoženje in premično premož v slo. in v fr. Ali je lahko obravnava pred našim sodiščem? Katero pravo se uporabi za premično premož.? Katero za nepremično?
Torej pravo je francosko. Za pristojnost pa nisem prepričana...

Primer: 2 Ljubljančana skleneta pogodbo na Bledu, pogodbo zaključita z
besedami: München, 2.10.2003. Spolnitveni kraj v Sloveniji. Napišeta tudi navezno pogodbo. Sodišče bo:
a) uporabilo nemško pravo
b) ne bo upoštevalo pogodbe med strankama
-sklepam da je ne bo upoštevalo,ampak če bi morali utemeljiti,kaj bi odgovorili? ker na izigravanje prava se ne moremo sklicevati..

Slovenec in Nemec se v pisni pogodbi dogovorita da bo za spore iz te pogodbe pristojno slovensko sodišče. Ko se pojavi spor Slovenec toži pred slovenskim sodiščem, Nemec pa ugovarja da sodišče ni pristojno ker je pogodba kot taka neveljavna glede obličnosti in je s tem neveljaven tudi dogovor o pristojnosti. Kaj bo storilo sodišče? Utemelji.
- a bo sodišče preverjalo veljavnost pogodbe po lex causae,torej po našem pravu?

A je lastnik motornega kolesa in državljan RS. V RH s prijateljem B, državljanom RH, doživi s tem kolesom prometno nesrečo in hude telesne poškodbe. Krivec za nesrečo je voznik - oseba B. Kako lahko A dobi povračilo za materialno škodo in telesne poškodbe? Katero sodišče je pristojno in kako k reševanju sploh pristopiti?

(na koncu je prišlo malce veliko vprašanj,ampak upam da se bo našla kakšna dobra duša in malo pomagala )

da ti ne bom vse tipkov, ti v priponki prilagam rešitve (za katere pa osebno ne jamčim!)...

A je pri nas tožil B-ja, ki ima tu stalno prebivališče, zaradi vrnitve zneska po posojilni pogodbi, ki je bila sklenjena v Nemčiji. B je ugovarjal, da je bila v tej zadevi pred nemškim sodiščem že sklenjena poravnava in je predložil to odločbo. Kaj bo storilo sodišče?
menim, da bo priznalo odločbo, če bo predložil vse potrebne dokaze

primer, ko Ana želi priznanje etiopijske odločbe, priloži tudi prevod odločbe, sodišče pa zavrne priznanje, ker ni potrdila o pravnomočnosti. Ali je ravnalo prav?
da?
zavrže, če že. ja, potrdilo o pravnomočnosti je eden izmed pogojev za priznanje

mama državljanka RS, oče Italijan, otroka državljana RS. Starša se ločita, oče odide v Italijo, tožen na preživnino. Katero pravo se bo uporabilo in zakaj? - pravo države katere državljan je otrok (slovensko),ker nimajo istega državljanstva niti stalnega prebivališča v isti državi?
da, ker: 42. člen

(1) Razmerja med starši in otroki se presojajo po pravu države, katere državljani so.

(2) Če so starši in otroci državljani različni držav, se uporabi pravo države, v kateri imajo vsi stalno prebivališče.

(3) Če so starši in otroci državljani različnih držav in tudi nimajo stalnega prebivališča v isti državi, se uporabi pravo države, katere državljan je otrok.

prometna nesreča, škodo utrpela sovoznica, toži oba povzročitelja - eden Slovenec, drugi Avsrtijec (solidarna odgovornost po OZ), škodni dogodek v Avstriji. Naše sodišče vodilo postopek le zoper našega državljana, o drugem pa ni nič odločilo. Ali je ravnalo prav?

Razlike med delibacijskim in incidenter postopkom glede na pristojnost sodišča?
Glede pristojnosti je pri incidenter postopku pristojno vsako sodišče, pri delibacijskem pa je stvarno pristojen sodnik okrožnega sodišča, krajevno pristojno pa je vsako stvarno pristojno sodišče.

Srb umre v SLO, kjer ima vse premoženje. Z oporoko je zapustil vse premičnine sinu, ki ima domicil v Beogradu. O nepremičninah ni napisal nič.
a) katero pravo se uporabi za oporočno dedovanje premičnin?
b) katero za zakonsko dedovanje nepremičnin?
a ni za oboje odgovor, da se bo uporabilo srbsko pravo, ker imamo za dedno pravo unitaristično načelo?
a) lex nacionalis - uporabi se srbsko pravo
b) tudi lex nacionalis

Francoski državljan z domicilom pri v Slo pri nas umre. Žena slo državljanka, otroci franscoski, zapustnik ima v slo nepremično premoženje in premično premož v slo. in v fr. Ali je lahko obravnava pred našim sodiščem? Katero pravo se uporabi za premično premož.? Katero za nepremično?
Torej pravo je francosko. Za pristojnost pa nisem prepričana...
48. člen

(1) Sodišče Republike Slovenije je pristojno, če ima toženec stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.
Uporabi se francosko pravo - lex nacionalis - za vse premoženje. Drugač glede pristojnost nisem prepričana, ampak najbrž za premično premoženje v Franciji ni pristojno?

Primer: 2 Ljubljančana skleneta pogodbo na Bledu, pogodbo zaključita z
besedami: München, 2.10.2003. Spolnitveni kraj v Sloveniji. Napišeta tudi navezno pogodbo. Sodišče bo:
a) uporabilo nemško pravo
b) ne bo upoštevalo pogodbe med strankama
-sklepam da je ne bo upoštevalo,ampak če bi morali utemeljiti,kaj bi odgovorili? ker na izigravanje prava se ne moremo sklicevati..
da, ker ni mednarodnega elementa - oba Slovenca

Slovenec in Nemec se v pisni pogodbi dogovorita da bo za spore iz te pogodbe pristojno slovensko sodišče. Ko se pojavi spor Slovenec toži pred slovenskim sodiščem, Nemec pa ugovarja da sodišče ni pristojno ker je pogodba kot taka neveljavna glede obličnosti in je s tem neveljaven tudi dogovor o pristojnosti. Kaj bo storilo sodišče? Utemelji.
- a bo sodišče preverjalo veljavnost pogodbe po lex causae,torej po našem pravu?
19. čl. ZMZPP določa, da se veljavnost pogodbe o izbiri prava presoja po izbranem pravu, tako da bi rekla, da sodišče po slovenskem pravu preveri, če je pogodba veljavna.

A je lastnik motornega kolesa in državljan RS. V RH s prijateljem B, državljanom RH, doživi s tem kolesom prometno nesrečo in hude telesne poškodbe. Krivec za nesrečo je voznik - oseba B. Kako lahko A dobi povračilo za materialno škodo in telesne poškodbe? Katero sodišče je pristojno in kako k reševanju sploh pristopiti?
Rim II - lex loci damni - pravo kraja nastanka škode. pristojnost se upošteva po forum delicti commisi - torej hrvaško sodišče. Tako je moje mnenje trenutno, nisem pa prepričana, če je prav.

ZADNJA SPREMEMBA OB URI 16.39

buttercup,od kje pa vemo,da je forum delicti commisi pri zadnjem primeru? mislm,vem da je slov.sodišče pristojno,če se škodni dogodek zgodi na območju Slo,ampak ubistvu je kje zapisano da se pristojnost presoja po kraju,kjer je nastal škodni dogodek??

Drugače pa hvala za odgovore,sm tud jz večinoma podobno mislila odgovorit

nejcs,tud teb fuul hvala za to! se mi zdijo odgovori kar pravilni, edino Rim II bi jaz večkrat kje uporabila

Aha,še eno vprašanje...na izpitu se je že pojavilo vprašanje "Naštej 4 predpise, ki urejajo kolizijske norme"- ok, ZMZPP, Rim I in II..a potem se pa tud vsi tisti specialni zakoni štejejo da vsebujejo kolizijske norme? npr. Zakon o tujcih?

ah koliko podatkov,sem že čiiiist zmešana

Tjasa napisal/-a:buttercup,od kje pa vemo,da je forum delicti commisi pri zadnjem primeru? mislm,vem da je slov.sodišče pristojno,če se škodni dogodek zgodi na območju Slo,ampak ubistvu je kje zapisano da se pristojnost presoja po kraju,kjer je nastal škodni dogodek??

Drugače pa hvala za odgovore,sm tud jz večinoma podobno mislila odgovorit

nejcs,tud teb fuul hvala za to! se mi zdijo odgovori kar pravilni, edino Rim II bi jaz večkrat kje uporabila

to je določeno v rim II, 4. čl.



kolizijske norme urejajo mogoče tudi bruseljske uredbe? ne vem

V rim II je urejena uporaba prava,ne pristojnost
Hm,bruseljske so pa o pristojnosti,tko da to niso kolizijske norme,i think...

ups, sploh nisem opazila, da sprašuješ za forum delicti commisi sej sem že zgoraj napisala, da ne vem, zakaj, tako mam zapisano nekje (pobrano iz drugega foruma)

Mogoče je pa fora kej v tem, da ga mora tožit v kraju, kjer je toženec doma?

buttercup napisal/-a:ups, sploh nisem opazila, da sprašuješ za forum delicti commisi sej sem že zgoraj napisala, da ne vem, zakaj, tako mam zapisano nekje (pobrano iz drugega foruma)

Hehe,sej se mi je zdelo,da si zamešala ok,potem se bomo držal kar tega,men bi bil to tud še najbolj ustrezen odgovor,ne vem kaj bi drugega napisala...

jaz malo to sklepam tudi iz 55. čl. - (1) V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica.

tko da če je blo na območju Hrvaške, bi rekla, da je pristojno hrvaško sodišče