Stran 5 od 5

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 24. Jun 2014 09:50
Napisal/-a lawlygirl
junij 2014 - Sancin:

- pravica do samoobrambe,
- pridržek, kdaj je neveljaven,
- običajno pravo, kriteriji za vir - primer Nikaragve,
- varstvo okolja, kje v vajah se pojavi element varstva okolja (Madžarska, Češkoslovaška in pa Urugvaj, Argentina)
- odgovornost zaščititi, kje uporabljen najprej,

Zelo je prijazna, ampak tudi natančna...obožuje svoje vaje, mislim da so meni vaje prinesle 10ko, srečno na izpitu!;)

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 19. Sep 2014 11:54
Napisal/-a Anja__
September 2014, prof. dr. Škrk:

- kodifikacija in progresivni razvoj MJP + vse o Komisiji za mednarodno pravo, postopek kodifikacije, vsi organi kodifikacije - tudi drugi, v OZN in izven OZN, ne le Komisija za MP
- dobre usluge (kaj so, definicija, kdo je posrednik, kaj posrednik dela) + kateri drugi postopek jim je podoben oz. v kaj lahko dobre usluge prerastejo (odgovor: posredovanje / mediacija + potem me je vprašala še značilnosti le-te)
- Martensova klavzula
- pravica do obstoja

Druge je spraševala še: rečne režime, 3a člen Ustave - tukaj je želela vedet nekaj specifičnega, nihče ni vedel, kaj, ampak tisto, kar je v scripti (da gre za t.i. evropski člen in da je RS z njim prenesla del suverenih pravic na EU), ni bilo dovolj, Arktika in Antarktika, katere so značilnosti mednarodnih subjektov, po katerih vemo, da gre za mednarodni subjekt (tj. po čem se razlikujejo od ostalih subjektov prava), Haaške konvencije,...

Doc. dr. Sancinova pa je spraševala: formalni pr. viri, načelo mirnega reševanja sporov, arbitraža, kazenska odgovornost posameznikov, mednarodna odgovornost držav (+ pripisljivost, kdaj je odgovornost izključena, definicija nuje, kdaj je država ne sme uporabiti (če bi s tem prizadela bistven interes druge države) in pa ali se je kdaj katera država pred Meddržavnim sodiščem sklicevala na nujo - odgovor je da, v primeru Madžarska v. Slovaška).

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 15. Nov 2014 12:34
Napisal/-a Mariooiram
V četrtek, 13.11.2014 pri Sancinovi:

- postopek sprejema mednarodne pogodbe (po fazah: osnutek, pogajanja…),
- mednarodna odgovornost posameznika
- samoobramba - definicija, pogoji + primeri
- kršitev mednarodnega prava, pripisljivost državi - kdaj?
- organi OZN

Spraševala je zelo natančno.. srečno pri učenju :)

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 22. Jan 2015 14:17
Napisal/-a kirka
Ali bi mi bil kdo pripravljen prodat vaje za MJP?
Na zs.

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 03. Apr 2015 14:31
Napisal/-a svinčnik
Zdravo, letošnji študentje 4. letnika, stari ali bolonjski program!

Res bi lepo prosila, če mi lahko nekdo napiše (našteje) sodbe in svet. mnenja (ni treba s celimi imeni, lahko samo s kratko ključno besedo tožnika), ki ste jih letos (2014/15) obravnavali na vajah. Oz. če je kakšna nova sodba ali mnenje glede na lanske vaje. Na šisu se namreč prikažejo samo objave gradiva iz leta 2011.

Najlepša hvala za sodelovanje in srečno na izpitih!

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 23. Feb 2016 10:42
Napisal/-a argentina
Se priporočam za kakršnekoli info glede izpita pri Sancinovi. Kako podrobno je potrebno znati turkovo knjigo?
Kako podrobno je potrebno znati vaje?


Škrkove verjetno ne bo na izpitih, je upokojena.


Najlepša hvala.

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 05. Apr 2018 18:57
Napisal/-a Ravensburger
Pozdravljeni,
po čem se je fajn učiti mjp?

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 15. Apr 2018 11:21
Napisal/-a radius92
Če kdo rabi celoletne zapiske in vaje (2017/2018) jih z veseljem prodam.

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 13. Jun 2019 06:02
Napisal/-a Angel_Girl
INFO O IZPITU:

Od letos naprej je ta izpit pisni in open-book: 4 vprašanja - vsa so primeri, 2 sta čisto esejski, 2 imata podvprašanja. Piše se na črte pod vprašanjem, odgovori izven črt se ne upoštevajo. Dovoljena je kakršnokoli pisno gradivo (knjiga, zapiski z vaj in predavanj, mednarodne pogodbe, ipd.), niso pa dovoljene elektronske naprave. Izpita sta bila A in B, ampak so so bile naloge pri obeh zelo podobne, samo pomešane in z malce drugačnimi dejanskimi okoliščinami. 2 nalogi sta imeli 20 točk, 2 pa 30 točk.

Mi smo pisali 2 polni uri, ampak se nam večini zdi, da je bilo čisto premalo časa in smo to tudi sporočili profesorici, tako da se bo čas za pisanje v naslednjih letih mogoče podaljšal. Pričakujte, da tudi če zasledite veliko institutov, niti podrazno ne boste imeli časa pisati o vseh (pomoje je dobra taktika vsaj omeniti te institute, da je razvidno vsaj, da ste zaznali, da ga primer vsebuje), še manj karkoli brati iz knjige (tu pridejo prav kakšni krajši zapiski z najpomembnejšimi info za hitri vpogled). Pri podvprašanjih pišite VEČ kot zahteva vprašanje, opišite institute, itd. Menim, da je glavno pravilo: zaznati čim več institutov + napisati čim več, tudi če podpvrašanja ne sprašujejo izrecno po tem + nujno pravni viri in omembe sodb.

Ocene na tem roku so bile zelo slabe (večinoma 7), zato objavljam izpit & poudarke na katere so kasneje opozorili na vpogledu, v upanju, da mogoče komu pride prav in piše boljše kot smo mi. Zelo pomembno je, da napišete relevantne pravne vire (konvencije, VII. poglavje UL, ipd.) in sodbe (jaz o sodbah nisem nič razglabljala, samo na koncu primera sem jih omenila, ker mi je daleč zmanjkalo časa, pa je vseeno prineslo nekaj točk). Preberite vsak primer že iz prve zelo natančno, ker je notri zelo veliko besed pomembnih (nisem zasledila, da bi bile kakšne "nepomebne" informacije). Če zasledite kakršnekoli kršitve ČP, je za več točk treba napisati konkretno za katero ČP bi lahko šlo (pr. do življenja, prepoved mučenja, ipd.). Mislim, da sem zelo dobro znala (tudi moji kolegi), pa po pravici povem, da je bil izpit zelo težek. Ne v smislu, da ne bi znala razbrati za kaj se gre iz primera ali da ne bi dobro poznala zaznanih institutov, ampak zelo lahko spregledaš kakšno zelo pomembno besedico & absolutno premalo časa, ter to da ne veš, kaj vse moraš napisati (mene so npr. podpvrašanja čisto uničila, ker nisem pisala "še vsega naokoli").


MAJ 2019 - IZPIT B
1. vprašanje (20 tč) – par bistvenih razlik z izpitom A:
Zunanji minister države A in minister za infrastrukturo države B se ob robu Svetovnega gospodarskega foruma, ki poteka v državi C, dogovorita, da bosta kilometrske poletne zastoje na cestah države B, ki vodijo do obale države A, in s tem tudi onesnaževanje in številne prometne nesreče rešila s preusmeritvijo prometa na železnico na avtomobilske vagone. Minister za infrastrukturo države B začne nemudoma izpolnjevati svojo obljubo in ministrstvo začne mednarodno oglaševalsko kampanjo o preusmeritvi prometa na železniške tire. Zaradi tega se občutno zmanjša turistično povpraševanje za počitniške kapacitete in storitve v državi A. Nekateri hoteli so zaradi tega zgolj 20 % zasedeni. Ministrstvo za zunanje zadeve države A pošlje protestno noto Ministrstvu za zunanje zadeve države B z zahtevo, da se omenjena prometna politika nemudoma prekliče. Ministrstvo za zunanje zadeve države B odgovori: "Urejanje prometa po državi je notranja zadeva naše države." V začetnih dneh nove počitniške sezone v državi B pride pri prevozu šolskega avtobusa po tirih, ki traja 16 ur brez postanka, do življenjsko ogrožujoče situacije, saj prispejo nekateri otroci na mejo z državo A popolnoma dehidrirani in sestradani. Na to se takoj odzovejo humanitarne organizacije v državi A, ki obtožijo državo B kršitve temeljnih človekovih pravic.

Kot odvetnik države A so vas prosili, da pripravite kratko stališče za predsednika vlade države A o tem kaj lahko zahteva od države B in kakšne postopke lahko pri tem uporabi proti državi B. Vaš predlog na bo utemeljen tako z vidika materialnih, kot tudi procesnih mednarodnopravnih pravil.


ODGOVOR (do teh zadev se je bilo treba opredeliti):
- dogovor na Svetovnem gospodarskem forumu (ali gre za pogodbo, ali velja, kdo ga je sklenil – pazi: minister za infrastrukturo, ali ima posebno pooblastilo; glede na to, da je šel na ta forum, je verjetno, da je bil tja poslan s pooblastilom)
- enostransko izvajanje
- škoda, ki je nastala zaradi enostranskega izvajanja
- avtobus: kršitev ČP (pazi: napiši točno katere so bile ogrožene, npr. pr. do življenja, prepoved mučenja, otrokove pravice,... in pravne vire!)
- bistveno: možni postopki proti B: diplomatska sredstva (protestna nota?), mediacija, arbitraža, postopek pred ICJ (pristojnost ICJ?), tožbe pred domačimi sodišči (za kršitve ČP!)
- odškodnina


2. vprašanje (30 tč) – bistvene razlike, izpit B je bil osredotočen bolj na genocid (ampak si moral zaznati tudi oboroženi spopad), izpit A pa bolj na sam oboroženi spopad (ampak si moral zaznati tudi možnost genocida):
Država A je etnično raznolika država, v kateri prevladujejo pripadniki etnične skupine B (73 %), manjši del pa je pripadnikov etnične skupine C (27 %). Zadnjih 25 let je bil predsednik države pripadnik manjšinske etnične skupine C, leta 2019 pa je oblast z državnim udarom prevzel predstavnik etnične skupine B, ki si "z vsemi možnimi sredstvi" prizadeva državo A "očistiti pripadnikov manjšine C". Od januarja 2019 do sredine maja 2019 je bilo v državi A ubitih več kot 300.000 pripadnikov etnične skupine C, nasilje pa se nadaljuje. 26. maja 2019 je zaradi situacije Zveza NATO izvedla vojaško operacijo v državo A.

Država A je članica OZN od leta 1985 in pogodbenica vseh relevantnih mednarodnih pogodb sklenjenih v njenem okviru.

a) Kratko naslovite situacijo z vidika mednarodnih pravil in načel. (20 tč)
b) Ali bi predsednik države A za svoja ravnanja lahko kazensko odgovarjal na podlagi mednarodnega prava? Kratko obrazložite. (5 tč)
c) Sosednja država D državi A priskoči na pomoč pri obrambi pred napadom Zveze NATO. Kratko se opredelite do mednarodnopravnih vidikov takega ravnanja. (5 tč)


ODGOVOR (do teh zadev se je bilo treba opredeliti):
a) tu se lepo vidi, da je treba tudi pri podvprašanjih napisati čimveč, ker vprašanje npr. sploh ne sprašuje o ukrepih mednarodne skupnosti, o sami odgovornosti države ali o misiji NATO, ampak je bilo treba tudi to vse napisati (torej zelooo široko pisati o "situaciji z vidika mednarodnih pravil in načel", ne zgolj v smislu uvrstitve dejanskih okoliščin v nek pravni okvir)!
potencialno hude kršitve MP in ČP, hudodelstva zoper človečnost, genocid
ukrepi mednarodne skupnosti (ali gre za ogrožanje mednarodnega miru, ukrepi, ki jih ma na voljo VS po UL, pri A izpitu je bila omenjena še regionalna organizacija in je tudi to treba prepoznati kot potencialni subjekt, ki bi lahko ukrepal!)
zavezujoče resolucije, kako se sprejemajo
ali se pravo ČP uporablja v oboroženih spopadih
pravice manjšin
odgovornost R2P
omeni pravo oboroženih spopadov (ali prihaja do oboroženih spopadov, kakšna je narava spopada)
prepoznaj konkretne kršitve: genocid (Konv. o preprečevanju genocida, 2 pogoja, vsebuje kompromisorno klavzulo)
sodba: genocid v BIH
odgovornost države? (storitev / nepreprečitev)
misija NATO (odobritev, ali je bila zakonita ali ne, obveznost R2P, humanitarna odgovornost)

b) imuniteta predsednika?
ICC: če država ni pogodbenica Rimskega statusa, lahko napoti VS
komplementarna pristojnost!
možna je tudi ustanovitev ad hoc sodišča

c) kolektivna samoobramba (izrecna privolitev?)
ali je sploh možna "samoobramba" v tem primeru (pomoč pri genocidu?! – protipravna pomoč, ker je prepoved genocida kogentno pravo)
sodbe/primeri glede izrecnega soglasja: Nikaragva/ZDA, Sirija


3. vprašanje (30 tč) – zelo podobno na izpitu A:
Na veleposlaništvu države A v državi B pride do prepira med prosilcem za vizum državljana države B in konzulom države A, ki se konča tragično, saj prosilec za vizum ob prerivanju na stopnišču veleposlaništva izgubi ravnotežje in ob padcu z glavo nesrečno udari ob rob stopnic ter kasneje v bolnišnici izgubi življenje. Država B, v kateri se na uradnem obisku nahaja zunanji minister države A, slednjega nemudoma prosi za pojasnilo in dovoljenje za vstop v veleposlaništvo z namenom razjasnitve situacije. Zunanji minister države A vstop zavrne, rekoč da gre pri preiskavi za notranjo zadevo države A, da pa bodo o rezultatih nemudoma obvestili tako državo B kot širšo javnost. Država B, nezadovoljna z odzivom, ministru prepreči odhod iz države in ga že 10 dni zadržuje na svojem ministrstvu. Država A se nemudoma odzove z uvedbo ekonomskih sankcij, ki niso skladne s sklenjeno dvostransko pogodbo med državama A in B o Prijateljstvu, trgovini in sodelovanju. Prizadeta so tudi številna podjetja države B v državi A. Elitne enote varnostno obveščevalne službe države A začnejo z izvedbo zaupne operacije na ozemlju države B z namenom osvoboditve ministra.

Identificirajte in kratko obrazložite relevantna vprašanja mednarodnega prava v zgornji situaciji. Obe državi sta članici OZN in EU, država A pa je tudi članica NATO. Obe državi sta pogodbenici vseh multilateralnih pogodb, sklenjenih v okviru OZN.


ODGOVOR (do teh zadev se je bilo treba opredeliti):
- vstop v veleposlaništvo (Dunajska konvencija)
- privilegiji + imunitete (pazi: ne gre za izjeme glede konzulata, ker gre za veleposlaništvo, čeprav je bil v njem tudi konzul – je treba pozorno prebrati)
- ali je bilo podano izrecno soglasje za vstop (+ ali zunanji minister lahko zavrne/odobri vstop?)
- zadrževanje zunanjega ministra (njegove imunitete in privilegiji)
- zelo pomembno: potencialna kršitev ČP (pr. do življenja, relevantna je npr. tudi EKČP, ker sta obe državi članici EU), nujno omeniti potencialno kazensko odgovornost konzula (pazi: konzul ima drugačno sodno imuniteto kot veleposlanik)
- bistveno: ekonomske sankcije (Pogodba o prijateljstvu, DKMP)
- okoliščine, ki izključujejo protipravnost (katere so mogoče in za katere bi lahko bili izpolnjeni pogoji – ARSIWA, običajno pravo)
- sodba: ZDA/Iran (Teheran), podobno zadevi novinarja na savdskoarabskem veleposlaništvu v Turčiji
- diplomatska zaščita: pogoji zanjo in vez med državo ter podjetji (pazi: vez ni sedež podjetja, ampak kraj ustanovitve – uporablja se teorija inkorporacije, ne teorija sedeža!)
- elitne enote varnostno obveščevalne službe: organ države, kaj je s takšno misijo država kršila (načela kot npr. suverenost – UL, Deklaracija 7 načel), sodba: Nikaragva/ZDA


4. vprašanje (20 tč) – zelo podobno na izpitu A:
Država A in država B sta sosednji državi ob polzaprtem morju širine 250 navtičnih milj z nerazrešeno kopensko in morsko mejo. Država B je nastala z odcepitvijo od države A, ki je pogodbenica večine mednarodnih pogodb, sklenjenih v okviru OZN, vključno s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS).

a) Katera so relevantna pravila in načela za določitev meje na kopnem? Kratko obrazložite. (10 tč)
b) Katera so ostala razmejitvena vprašanja relevantna za državi? Kratko obrazložite. (5 tč)
c) Katera sredstva mirnega reševanja sporov lahko državi uporabita za določitev meje? Kratko obrazložite. (5 tč)


ODGOVOR (do teh zadev se je bilo treba opredeliti):
a) odcepitev (DK o sukcesiji)
ratificirane pogodbe, ki ostanejo v veljavi, ostale je potrebno notificirati
bistveno: uti possidetis iuris/de facto
pomembno: omeniti upoštevanje geografskih značilnosti (reke, hribovja, ipd.)
narava pravil: dispozitivna
faze določanja meje (demarkacija, itd.)
sodbe: Burkina Faso, Badinterjeva komisija

b) določitev meje na morju + razdelitev morskih pasov, epi. pas, izključna eko. cona
način razmejitve
opis pasov
UNCLOS (lahko tudi omemba ICLOS)
sodbe: razmejitev v S morju in razmejitev v Črnem morju, arbitraža Slo/Hrv

c) diplomatska sredstva + pravna sredstva
opis posameznih sredstev (ni dovolj, da jih samo našteješ)

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 13. Jun 2019 06:35
Napisal/-a Angel_Girl
Mogoče tole dvoje pride komu prav na izpitu (za tiste, ki ste "malo posebni" glede organizacije na open-book izpitih tako kot jaz... :lol:).

V prvi datoteki je shema reševanja primerov - to je meni na izpitu prišlo zelo prav, zato da sem preverjala po vrsti in da nisem česa pozabila. Seveda ni popolna in gotovo kaj manjka (sheme nisem updejtala z vidika zgornjih komentarjev majskega izpita), ampak upam da bo komu v pomoč.

V drugi datoteki so našteti pravni viri (najpomembnejši so z zeleno, te sem sama imela zraven na izpitu poleg UL), kaj urejajo, kakšne vrste pravo so (če ni nič napisano, je načeloma pogodbeno oz. vsaj nisem nikjer izrecno zasledila, da bi pisalo, da je običajno), stran v knjigi, kjer je ta pravni vir omenjen, in sodbe z vaj, v katerih je bil ta vir relevanten.
Nato so naštete še sodbe (z vaj in tiste iz knjige): tema, pristojnost, relevantno pravo, št. strani v knjigi, kjer je sodba omenjena, s sivo barvo je pa "končni rezultat" sodbe (katera država je/ni kršila kaj). Manjkata sodbi Behrami & Behrami ter Saramati.
Spodaj so naštete še Haaške in Ženevske konvencije (to niti ni tako pomembno, jaz sem imela ta spisek, ker si teh res ne morem zapomnit) in par informacij na kaj je treba posebej paziti (pobrano s tega foruma, ampak se je nanašalo še na ustne izpite).

In ne, to dvoje niti podrazno ni dovolj za opraviti ta izpit (za vsak slučaj izrecno napišem).. zgolj podpora na izpitu.

Re: Izpit MJP

Objavljeno: 31. Avg 2020 12:16
Napisal/-a katja.live
SEPTEMBER 2020

Izpit bil open book in je potekal na daljavo preko Zoom-a in Exam.net.