Iz kje se učiti Javno upravo?

[legally blond]

mene pa zanima kaj bi vi odgovorili na ta vprašanja, so iz slajdov:
1.Ali kaže v Slo politično nevtralnost uzakoniti? Kako drugače priti do politične prakse ki je poznajo severno evropske države? Jst bi rekla da je popolna ločitev politike in uprave nesmiselna, nerealna in na koncu verjetno tudi ne bi bila produktivna. Pri nas namreč nimamo profesionalne DU, ki bi dobro delala z vladami različnih političnih usmeritev, to pa bi pripeljalo do otežitve sodelovanja in implementacije političnih odločitev vlade. Pač potrebna je postavitev neke realne meje, saj nam manjka tudi politična kultura in zato si pač moramo pomagati z zakonodajo.

2.Argumenti za in proti, da so informacije o popoldanski zdravniški dejavnosti informacije javnega značaja?
Kaj pa vem, mogoče v primeru ko bi kvaliteta storitev v okviru javne službe močno padla in bi potem tehtali.....

3.Distinkcija med policy making in policy execution.
To maš pri britanskem modelu agencij "next steps", ki so podobne našim OVS
policy making - gre za usmeritve ministra
policy execution - izvrševanje nalog

4.Zakaj je AUKN primer slabe zakonske ureditve in kakšen je pomen institucionalnega okvira?
"AUKN je nastala na temelju problematične zakonodaje, v običajni institucionalni praznini in s povsem nedoraslo kadrovsko zasedbo. Agencija naj bi bila nekakšen varuh in usmerjevalec državnih naložb, skrbnik in kadrovski selektor nadzornih svetov. Po letu dni AUKN še vedno nima politično sprejete in potrjene razvojne strategije upravljanja državnega premoženja, brez nje pa formalnopravno ne more odločati o dokapitalizacijah, nakupih in prodajah podjetij. AUKN v tej mrežni hierarhiji zlepa ne more delovati avtonomno, hkrati pa v sedanjih kriznih okoliščinah od agencije pričakujemo hitre in pametne odločitve." + tisto kar je bilo povedano o tem da so vzeli določene pristojnosti in rabi sedaj solasje vlade
5.Pomen visokega šolstva v družbi? ?

6.Odnos med javnim in zasebnim šolstvom? Pomen konkurence na področju visokega šolstva? Ja mal se razpišeš zakaj se ti zdi da bi bilo boljše (ali slabše) zasebno šolstvo,....

7.Določitev obsega pravic, ki spadajo v javno službo? V koncesijskem aktu

8.Nadzor nad izvajanjem koncesij?

[legally blond]

Ahoj, mene pa zanima če morda kdo ve:

- kako je v primeru glede SPOLA ministra, če je to Inf.javnega značaja in kdaj bi bila?
- če Parl.komisija želi IMENA uradnikov, ki so izdajali npr. odločbe o IZBRISANIH, urejeno je verjetno v ZDIJZ je tako?

Že vidim, da bo jutri res pestro...

Ja spol ministra ni informacija JZ, saj gre za osebni podatek, ki je eden izmed tistih 11ih izjem. Zdej če bi pa šlo za eno izmed tistih 3eh kategorij k so izjeme od izjeme (poraba javnih sredstev, podatki povezani z opr. javne funkcije ali podatke o varstvu okolja) in bi recimo si minister spremenil spol in bi za to uporabil javna sredstva, pa bi to bila inf. javnega značaja. res butast primer drugače

Ne vem kaj bi parlamentarna komisija počela z imeni uradnikov, ker če tko gledaš so oni samo izvrševal navodila ministrain je itak on odgovoren.

[flafi]

Hvala legally blond! Razbijaš!

Mene zanima še, a je polna cena šolnine združljiva s koncepti javne službe? Ali je uvedba šolnine kršitev? Jst ne vem kako naj bi se tuki opredelila, ampak pomoje je kršitev, ker naj bi bilo bistvo javnih služb v solidarnosti, s šolnino pa omejimo šolstvo samo na tiste, ki so v boljšem socialnem položaju... Kaj mislite?
Ali bi šolnine pripomogle k boljši organiziranosti visokega šolstva v RS? Pomoje ne, ker bi bila za boljšo organiziranost potrebna boljša razporeditev porabe denarja, ne pa to, da se pač pridobi večjo količino denarja... Pripomoglo bi verjetno samo k temu, da bi študentje prej doštudirali, ker bi morali v to vlagati svoj denar... A razmišljam v pravo smer?

+ zanima me še primer z Darsom, če kdo ve kako bi utemeljil odgovor.
Minister za promet se odloči za reorganizacijo DARSa, ki je sedaj organiziran kot gospodarska družba. Katera od sledečih oblik bi bila primerna: a) neodvisna regulatorna agencija; b) organ v sestavi; c) direktorat; č) obstoječa družba z ustreznimi popravki, d) družba se ukine, za dela na avtocesti se pa sproti podeljuje koncesije.
Tuki sploh ne vem v katero smer naj razmišljam Najbolj bi se nagibala h koncesijam, ampak glede na to, da so vinjete, mi je mal čudn, ker pr koncesijah nej bi se deloma poplačalo s plačili uporabnikov za storitve, se pravi bi mogle recimo bit cestninske postaje, ampak ker tega ni več, bi verjetno bolj prišlo v poštev javno naročilo? Se pravi, nekdo opravi dela na avtocesti, država mu plača, in to je to... Sploh ne vem, če razmišljam v pravo smer, ampak nimam pojma kaj naj tuki izberem

[hill33]

Glede izrednega študija je tud tuki dobr razložen, pod 'evidenčni stavek': http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.n ... 85002BFD0B

Mene pa zanima kakšna je razlika med javno službo in univerzalno storitvijo? Vprašanje je v bistvu sledeče: Bistvene razlike med js in univerzalno storitvijo?

EU je s svojim pravnim redom določila, da se na področju gospodarskih javnih služb ukinejo vsakršne oblike monopola in se posledično upoštevajo vsa pravila konkurenčnega prava, torej vzpostavi trg konkurenčnih ponudnikov javnih dobrin in storitev. Za razliko od slednjega pa je še določila, da morajo države članice kljub temu ponujati prebivalstvu vsaj minimalni obseg javnih dobrin in storitev (kot znak socialne države), ta minimum pa imenujemo univerzalne storitve.

Ja, saj tole je iz Ustavne odločbe ... fino prebrat!

Tako sem tudi jaz dojel univerzalne storitve po dolgem iskanju in branju po netu. V nobenih zapiskih nisem našel tako lepo napisano

najlepše hvala obema:)

[proton]

Ahoj, mene pa zanima če morda kdo ve:

- kako je v primeru glede SPOLA ministra, če je to Inf.javnega značaja in kdaj bi bila?
- če Parl.komisija želi IMENA uradnikov, ki so izdajali npr. odločbe o IZBRISANIH, urejeno je verjetno v ZDIJZ je tako?

Že vidim, da bo jutri res pestro...

Spol ministra ni javna informacija - bila bi, če bi npr za spremembo spola porabil proračunska sredstva.

Pri drugem vprašanju je pomembna argumentacija. Lahko je odgovor da ali ne. Se je točno to delalo na vajah, zato ne verjamem, da bo isti primer ...

[Lojscela]

Ahoj, mene pa zanima če morda kdo ve:

- kako je v primeru glede SPOLA ministra, če je to Inf.javnega značaja in kdaj bi bila?
- če Parl.komisija želi IMENA uradnikov, ki so izdajali npr. odločbe o IZBRISANIH, urejeno je verjetno v ZDIJZ je tako?

Že vidim, da bo jutri res pestro...

Spol ministra ni javna informacija - bila bi, če bi npr za spremembo spola porabil proračunska sredstva.

Pri drugem vprašanju je pomembna argumentacija. Lahko je odgovor da ali ne. Se je točno to delalo na vajah, zato ne verjamem, da bo isti primer ...

A se ne uporablja tukaj zakon o parlamentarni preiskavi, ki določa da morajo organi posredovati vse informacije parlamentarni komisiji brez izjem, ker so ti podatki tako ali tako tajni in niso na voljo javnosti.

Prilagam 14. člen zakona

14. člen

(1) Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise.

[nusa]

In pa še to me zanima - pr tistih stvareh, k nej si jih pogledamo za izpit, k jih je profesor na zadnjem predavanju povedu (uno, k je bini objavla ), piše, da pride pri GJS v poštev pošta in elektronske komukacije, energetika pa ne... Kaj je s tem mišljeno? A so s tem mišljeni primeri? Se pravi za pošto Corbeau, za energetiko Almelo, kateri primer je pa za elektronske komunikacije? Ali je tuki kej druzga mišljeno?

bi lahko kdo ta dva primera Corbeau in Almelo napisal za kaj gre?:)

[hill33]

In pa še to me zanima - pr tistih stvareh, k nej si jih pogledamo za izpit, k jih je profesor na zadnjem predavanju povedu (uno, k je bini objavla ), piše, da pride pri GJS v poštev pošta in elektronske komukacije, energetika pa ne... Kaj je s tem mišljeno? A so s tem mišljeni primeri? Se pravi za pošto Corbeau, za energetiko Almelo, kateri primer je pa za elektronske komunikacije? Ali je tuki kej druzga mišljeno?

bi lahko kdo ta dva primera Corbeau in Almelo napisal za kaj gre?:)

Ta dva primera sta bla na predavanjih omenjena? Jaz sem na vseh, pa teh nimam v zapiskih. Ali nisem poslušal, al pa nismo omenili. Ste mogoče to delali na vajah?

[Lojscela]

mene pa zanima kaj bi vi odgovorili na ta vprašanja, so iz slajdov:
1.Ali kaže v Slo politično nevtralnost uzakoniti? Kako drugače priti do politične prakse ki je poznajo severno evropske države? Jst bi rekla da je popolna ločitev politike in uprave nesmiselna, nerealna in na koncu verjetno tudi ne bi bila produktivna. Pri nas namreč nimamo profesionalne DU, ki bi dobro delala z vladami različnih političnih usmeritev, to pa bi pripeljalo do otežitve sodelovanja in implementacije političnih odločitev vlade. Pač potrebna je postavitev neke realne meje, saj nam manjka tudi politična kultura in zato si pač moramo pomagati z zakonodajo.

2.Argumenti za in proti, da so informacije o popoldanski zdravniški dejavnosti informacije javnega značaja?
Kaj pa vem, mogoče v primeru ko bi kvaliteta storitev v okviru javne službe močno padla in bi potem tehtali.....

3.Distinkcija med policy making in policy execution.
To maš pri britanskem modelu agencij "next steps", ki so podobne našim OVS
policy making - gre za usmeritve ministra
policy execution - izvrševanje nalog

4.Zakaj je AUKN primer slabe zakonske ureditve in kakšen je pomen institucionalnega okvira?
"AUKN je nastala na temelju problematične zakonodaje, v običajni institucionalni praznini in s povsem nedoraslo kadrovsko zasedbo. Agencija naj bi bila nekakšen varuh in usmerjevalec državnih naložb, skrbnik in kadrovski selektor nadzornih svetov. Po letu dni AUKN še vedno nima politično sprejete in potrjene razvojne strategije upravljanja državnega premoženja, brez nje pa formalnopravno ne more odločati o dokapitalizacijah, nakupih in prodajah podjetij. AUKN v tej mrežni hierarhiji zlepa ne more delovati avtonomno, hkrati pa v sedanjih kriznih okoliščinah od agencije pričakujemo hitre in pametne odločitve." + tisto kar je bilo povedano o tem da so vzeli določene pristojnosti in rabi sedaj solasje vlade
5.Pomen visokega šolstva v družbi? ?

6.Odnos med javnim in zasebnim šolstvom? Pomen konkurence na področju visokega šolstva? Ja mal se razpišeš zakaj se ti zdi da bi bilo boljše (ali slabše) zasebno šolstvo,....

7.Določitev obsega pravic, ki spadajo v javno službo? V koncesijskem aktu

8.Nadzor nad izvajanjem koncesij?

2. sam a ni pač to zasebna dejavnost, kar pomeni da je del zasebnega sektorja, ki pa ni zavezanec po ZDIJZ, zato pomoje v nobenem primeru popoldanska dejavnost ne more biti informacija javnega značaja. Pač rešitev tukaj so ločene evidence za javno službo in zasebno dejavnost.

7. Tuki mišliš zakon(koncesijski akt), saj zakon določa obseg, pogoje za dostop, pogoje za izvajanje, način izvajanja, finansiranje...

[Lojscela]

In pa še to me zanima - pr tistih stvareh, k nej si jih pogledamo za izpit, k jih je profesor na zadnjem predavanju povedu (uno, k je bini objavla ), piše, da pride pri GJS v poštev pošta in elektronske komukacije, energetika pa ne... Kaj je s tem mišljeno? A so s tem mišljeni primeri? Se pravi za pošto Corbeau, za energetiko Almelo, kateri primer je pa za elektronske komunikacije? Ali je tuki kej druzga mišljeno?

bi lahko kdo ta dva primera Corbeau in Almelo napisal za kaj gre?:)

Ta dva primera sta bla na predavanjih omenjena? Jaz sem na vseh, pa teh nimam v zapiskih. Ali nisem poslušal, al pa nismo omenili. Ste mogoče to delali na vajah?

Js sm tut hodu na vsa predavanja pa se ne spomnem teh 2 primerov

[proton]

Ahoj, mene pa zanima če morda kdo ve:

- kako je v primeru glede SPOLA ministra, če je to Inf.javnega značaja in kdaj bi bila?
- če Parl.komisija želi IMENA uradnikov, ki so izdajali npr. odločbe o IZBRISANIH, urejeno je verjetno v ZDIJZ je tako?

Že vidim, da bo jutri res pestro...

Spol ministra ni javna informacija - bila bi, če bi npr za spremembo spola porabil proračunska sredstva.

Pri drugem vprašanju je pomembna argumentacija. Lahko je odgovor da ali ne. Se je točno to delalo na vajah, zato ne verjamem, da bo isti primer ...

A se ne uporablja tukaj zakon o parlamentarni preiskavi, ki določa da morajo organi posredovati vse informacije parlamentarni komisiji brez izjem, ker so ti podatki tako ali tako tajni in niso na voljo javnosti.

Prilagam 14. člen zakona

14. člen

(1) Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise.

Na vajah smo argumentirali obe možnosti ...

[Shady]

In pa še to me zanima - pr tistih stvareh, k nej si jih pogledamo za izpit, k jih je profesor na zadnjem predavanju povedu (uno, k je bini objavla ), piše, da pride pri GJS v poštev pošta in elektronske komukacije, energetika pa ne... Kaj je s tem mišljeno? A so s tem mišljeni primeri? Se pravi za pošto Corbeau, za energetiko Almelo, kateri primer je pa za elektronske komunikacije? Ali je tuki kej druzga mišljeno?

bi lahko kdo ta dva primera Corbeau in Almelo napisal za kaj gre?:)

Ta dva primera sta bla na predavanjih omenjena? Jaz sem na vseh, pa teh nimam v zapiskih. Ali nisem poslušal, al pa nismo omenili. Ste mogoče to delali na vajah?

Prilagam post iz druge teme pri predmetu Javna uprava:

Napisal/-a Aimend » 11. feb 2009 18:12

več o tem imaš pa v skripti za upravno pravo.

javne službe v pravu evropske unije
Javne službe v Pogodbi o evropskih skupnosti (PES) niso direktno omenjene, najdemo pa nekaj določb, ki na njihovo ureditev vplivajo. Zlasti pa so pomembne odločbe sodišča.
Pravo EU ne uporablja izraza 'javne službe', razen v sintagmi 'obveznosti javne službe' (ta izraz tudi izhaja iz prava EU). Praviloma uporabljajo izraz dejavnosti v splošnem interesu (services of general interest - označba dejavnosti je funkcionalna):
services of general economic interest – v glavnem naše gospodarske javne službe;
services – širši termin, tudi negospodarske javne službe.
Pojem ''obveznosti javnih služb'' v pravu Evropske unije izhaja iz 86. člena Pogodbe.
Pravila konkurence se uporabljajo tudi za javna podjetja, a države članice lahko vzdržujejo izključne pravice, če je to potrebno za zagotavljanje storitev v splošnem, ekonomskem interesu. Sodišče Evropskih skupnosti (SES) je v zvezi z vprašanjem, kdaj lahko stranke (države članice) obdržijo izključne pravice, sprejelo večje število odločb.
2.1. PRIMERI SODIŠČA EVROPSKE SKUPNOSTI
Pomembna sta predvsem 2 primera iz prakse SES:
1.)ALMELO
Almelo je mesto na Nizozemskem, ki se odloči, da bo samo distribuiralo elektriko v mestu, saj je to ceneje, kot če bi to za njih počel regionalni distributer, ki ima monopol s strani države. Država mesto toži.
SES odloči, da z monopolom države ne prihaja so kršitve PES, saj imajo regionalni distributerji obveznost omogočiti priključek za elektriko in to po isti ceni za vse, ne glede na stroške. Evropsko sodišče je tu razvilo proporcialnost pri uporabi 86/II. in določilo, da je potrebno ugotoviti ali so izključne ali posebne pravice regionalnih distributerjev za izvajanje obveznosti javne službe potrebne. Imajo dve obveznosti:
zagotavljanje električne energije vsakomur;
skrbeti za varstvo okolja.
Pri tem se izoblikujeta 2 pogoja:
obveznosti izvajalca storitev v splošnem interesu morajo biti jasne in pregledno določene;
izpolnjen mora biti kriterij sorazmernosti v razmerju med posebnimi (izključnimi) pravicami in obveznostmi javne službe. Sorazmerje se doseže tako, da je:
podan splošni interes za javno službo;
obveznost mogoče doseči le z javno službo;
služba tako pomembna, da je dovoljen poseg oz. kršitev konkurenčnih pravil.
2.)CORBEAU
Corbeau v nekem belgijskem mestu odpre službo prevzema pisemskih pošiljk in garantira dostavo v nekem času. V Belgiji je kršitev državnega monopola, ki ga ima belgijska pošta, kaznivo dejanje.
SES odloči, da so ekskluzivne pravice v tem primeru le deloma dovoljene. Razvoz nekaterih pošiljk se mora namreč zagotoviti po isti ceni za vse uporabnike (pošiljke, ki jih oddamo v nabiralnik), to pa ne velja za storitve z ''dodano vrednostjo'' (ekspres pošta). Tu izključne pravice države niso dovoljene. Gre za 'unbundling' – ločitev dejavnosti.

[Lojscela]

Na vajah smo argumentirali obe možnosti

Ok thx

[sti ;)]

Mene pa zanimajo kriteriji za podelitev koncesij oz. zakaj koncesije sploh podeljujemo? :O

[proton]

To je eden od problemov - niso opredeljeni v nobenem od zakonov. Jaz imam toliko napisano

[sti ;)]

Ha, jst tudi Ampak mi nič kej ne pomaga. Sem upala na pomoč koga, ki se je že ukvarjal z upravnim pravom in ve kaj več o koncesijah

[Shady]

Mene pa zanimajo kriteriji za podelitev koncesij oz. zakaj koncesije sploh podeljujemo? :O

Najbrž je res to, da je to problem, ker še ni uzakonjeno. Najdu sm sam približno negativno definicijo kriterija za podelitev koncesije, k nm v bistvu nč ne pomaga (ZGJS - 29. člen/III: Zakon ali odlok lokalne skupnosti lahko določi primere, ko opravljanje določene dejavnosti kot koncesionirane gospodarske javne službe ni mogoče.).

Koncesije pa se podeljuje zaradi:
- ustvarjanja umetne konkurence;
- zagotavljanja dejavnosti, ki jih prek javnih služb ni mogoče.

[flafi]

A se komu sanja kok (količinsko) je treba na izpitu napisat? Jst sm slišala, da moraš pri Trpinu kr klobase pisat, kaj pa pri Bugariču?

Upam, da bo dal human izpit Jaz sploh nimam filinga, da bi se kaj učila, čeprav sem se.

[proton]

Če komu kaj pomaga - letošnja in lanska predavanja

[nusa]

na zadnjih predavanjih je rekel da se ponavadi popiše cela pola(4 strani!!!) in da nekateri celo prosijo še za dodatno. Meni ni čist jasno kako ti uspe popisat 4 strani pri javni upravi:D Upam da je tudi manj dovol- v smislu da šteje kvaliteta in ne kvantiteta

[proton]

je tudi povedal, da je kdaj dovolj kratek odgovor ... Pač na dolgo utemeljiš svoj pogled in ideje, argumentiraš. Ko vidiš vprašanje ti misli kar zletijo!

[*bini*]

In pa še to me zanima - pr tistih stvareh, k nej si jih pogledamo za izpit, k jih je profesor na zadnjem predavanju povedu (uno, k je bini objavla ), piše, da pride pri GJS v poštev pošta in elektronske komukacije, energetika pa ne... Kaj je s tem mišljeno? A so s tem mišljeni primeri? Se pravi za pošto Corbeau, za energetiko Almelo, kateri primer je pa za elektronske komunikacije? Ali je tuki kej druzga mišljeno?

jst sm sam napisala kar je on reku haha nimam pa pojma kaj je s tem mislu. sm pa tut jst na predavanja hodila in telih 2 primerov nismo obravnaval. skratka tale javna uprava se mi zdi da sploh ni tok važn kok se učiš, bl je važn kok se na izpitu znajds pa kok znas dobr argumentirat svoje odgovore ampak to men ne diši kj preveč ker npr glede telih agencij jao komi da vem kaj AUKN sploh je

[*bini*]

je tudi povedal, da je kdaj dovolj kratek odgovor ... Pač na dolgo utemeljiš svoj pogled in ideje, argumentiraš. Ko vidiš vprašanje ti misli kar zletijo!

kako to misls zletijo ? a na papir ? k jst mam bl u mislih da ti zletijo iz glave in ne veš kaj bi napisu

[proton]

Na papir jasno

[*bini*]

a kdo razume kaj je bistvo slajda storitev splošnega interesa vs. javne službe ?!

ker a ni to sinonim ?!
ker na enm sklajdu prej pa piše da je storitev splošnega ekonomskega interesa = gospodarske javne službe, neeekonomske storitve splošnega interesa = negospodarske javne službe.

meni ni jasno NČ več.