Kolokviji in izpitna vprašanja

[flafi]

Urshy, žal ne morem pomagat, jst namreč prvič slišm za finančni vzvod

Me pa zanima kako sploh zgleda kolokvij? Mislm, vem, da so vprašanja za obkroževat pa grafi pa še ena vprašanja, k morš kej napisat. Sam kok je količinsko česa? Kok vprašanj za obkrožt, kok grafov...
Pa kok časa se sploh piše?

[Nausicaä]

heh, jst tud prvič za to slišm damn, pa sem mislila, da vsaj kej znam- očitno bo do jutri treba še velik nardit še dobro, da pišemo ob 2h

flafi, men se zdi da pišemo 60 minut.... Pa če se prov spomnim je reku, da jih je ene 30 za obkrožit, 10 pa za nekaj napisat, narisat al pa kej naštet

[proton]

flafi, men se zdi da pišemo 60 minut.... Pa če se prov spomnim je reku, da jih je ene 30 za obkrožit, 10 pa za nekaj napisat, narisat al pa kej naštet

Točno tako!

Sicer pa, kot vem, finančni vzvod spada v poslovne finance

[flafi]

Jst sm pa v zapiskih potem našla finančni vzvod, ampak samo omenjen... In sicer mam napisano da gre tle za razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom - to je tisto, da se podjetjem bolj splača dolžniški in lastniški kapital kombinirat kot pa imet samo lastniški kapital, ker obresti od dolžniškega kapitala znižujejo davčno osnovo, in posledično plača podjetje manj davka na dobiček.

To je pa tut to kar mam o tem napisan Tiste številke, k jih je Urshy pisala, res ne vem kaj so in kako so pršle tja

[flafi]

Aja, še to, a rabmo jutr slučajno kakšen kalkulator sabo? Čist ponesreč sem ugotovila, da ta tema nima samo dve strani, ampak 3! In na prvi strani o enih kalkulatorjih govorijo...

[flafi]

Ok, jst mam še eno vprašanje V unmu izpitu, k je nalepljen na prvi strani te teme, je tole vprašanje, k mi ni čist jasno...

15.) Medgeneracijska solidarnost je vgrajena v slovenski sistem socialnega varstva preko:

a.) dokladnega sistema obveznega pokojninskega zavarovanja
b.) zajamčene donosnosti pri prostovoljnem dopolnilnem pokojninskem zavarovanju
c.) izravnalnih shem pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju
d.) nič od naštetega
e.) vse našteto

Pravilen odgovor naj bi bil e - vse našteto.
Vem, da je A zihr prou. C nisem čist zihr, ampak pomoje je najbrž zato, ker so ble une tri zavarovalnice, in je bla Vzajemna prva in zato pobrala vse starejše, Triglav in Slovenica pa vse mlajše zavarovance, k so bli manj tvegani, ker so mladi, in posledično sta Triglav in Slovenica mele več dobička in so uvedl te izravnalne sheme, da bi se porazdelil dobiček... In sta zavarovalnici z mladimi zavarovanci dali Vzajemni, ki je mela stare zavarovance. A je to to?
B mi pa ni kej preveč jasen. Vem, da je prostovoljno dopolnilno pokojninsko zavarovanje 2. steber in da za drugi steber velja naložbeni sistem. Samo res ne vidm medgeneracijske solidarnosti v tem? A bi mi znal mogoče kdo razložit, prosim?

Jst že kr fejst obupujem nad temi financami. Tko je k da bi pek pa gsp zmešu - nč logično in vse zakompliciran

[Bull]

@ flafi
mislim da država jamči (ne me držat za besedo) 2% donosnost tud v drugem stebru.

[gagi]

mene pa matraj naslednja vpr:

1. nepopolnost trga zdr. storitev zaradi asimetričnosti informacij med bolniki in zdravniki se uspešno rešuje z javnim financiranjem: tukaj je odg ne, ker pride do participacije ane

2. pri ugotavljanju odhodkov pri poslovanju s povezanimi osebami za potrebe davčnega izkaza so predpisane minimalne obresti na posojila. zakaj ni tukaj odg Da???????

3. pojem finančne izravnave za občinski proračun!


hvala

[flafi]

Ajaaa, sej res! Res neki država neki nekje jamči, sej se spomnem! Sam... Kako je to jamstvo povezano z medgeneracijsko pogodbo? Kaj - uni, k so zaposleni, plačujejo davke, k grejo v proračun, in potem država jamči za pokojninsko zavarovanje iz 2. stebra z denarjem iz proračuna? Kej v tem smislu? Sej k tko pogledam, se kr logično sliš no Sam bohve če je prou!


gagi -
pr prvemu je pomoje zato ne, ker se to ne rešuje uspešno z javnim financiranjem... če bi blo 100% financiranje, tak sistem ne bi bil učinkovit, ker bi vsi hotl vse met (:D), pol pa pride do participacije ja... ne vem točno ubistvu Ampak najbrž je zarad participacije ja
Drugo sem tut jst že gledala Mogoče je to mišljeno, da ta družba, k je davčni zavezanec, s temi odhodki, k so omenjeni, plačuje dolg nekomu drugemu. In v takem primeru so določene maksimalne obresti na posojila... Sam men se usen zdi, da to vprašanje ni tko mišljen, in da bi mogl bit tle da. A se komu drugmu kej sanja?
Pr finančni izravnavi je pa tisto, k najprej izračunajo primerno porabo občine na podlagi povprečnine (k jo določi DZ), potem zračunajo povprečni znesek primerne porabe na prebivalca v RS (glavarina), potem pa na podlagi tega zračunajo kok denarja bi posamezna občina mogla dobit. In če je ta prihodek, k bi ga občina mogla dobit, manjši od izračunane primerne porabe občine, se ji dodelijo sredstva za finančno izravnavo iz državnega proračuna. A sm sploh logično povedala?

Jst mam pa tut še nova vprašanja

Kaj sta dva učinka selektivnega davka na potrošnjo? A je to da zmanjšuje negativne eksternalije (in pa tut dejansko pobira denar za sanacijo negativnih eksternalij) pa da destimulira potrošnjo teh proizvodov? Nikjer izrecno ne piše o učinkih trošarin, pa nisem zihr pol...

Potem, naslednje - Proračunska načela? To so napisana na pptjih od unih predavanj, k jih je Čok mel, sam ni neki sistematično... A pod to paše kr tisto, da proračun sprejem državni zbor oz. občinski svet, pa da se v proračunu izkazujejo vsi prejemki in vsi izdatki države/občine za posamezne namene (bruto princip), pa da vsi prejemki služijo za pokrivanje vseh izdatkov (integralnost proračuna)... Je to to?


Mnja. Jutr bo še dolg dan

[gagi]

GLede teh dveh učinkov, sem tudi jaz pomislila na neelastično povpraševanje in negativne ekternalije, sicer smo jih mi omenjalikot posledice sam.....druzga nevem kaj bi lahko bilo

glede proračunskih načel sem jaz v scripti najdla: n. popolnosti proračuna, n. makroekonomske stabilnosti, n. enoletnega proračuna, n. predhodnega potrditve, n. bruto proračuna,...

[gagi]

glede 2. vpr pa jaz mislim da gre to npr. za hčerinske in materinske družbe.....sam v scripti piše da so omejitve glede prihodkov minimalne obresti..... pa mi zdej sploh ni jasn

[flafi]

Ja, sej jst sm tut misnla hčerinske in materinske družbe. Sam mislm da je tko, da če materinska družba da hčerinski posojilo, so določene minimalne obresti, če pa hčerinska da materinski družbi posojilo, so določene pa maksimalne obresti. Mogoče je kej zarad tega tm ne? Res ne vem...

Hvala za načela!

[Urshy]

ok js res upam da finančnega vzvoda ne bo.

A mogoče kdo ve odg. na tale vprašanja?

1.naštej kriterije,ki se uporabljajo za posamezno občino pri korekciji povprečne porabe na prebivalca,ki je določena na državni ravni?(če so to sploh javne finance,ta vprašanja so čist pomešana)
2.kaj je politika dividend?
3.kaj razumemo s pojmom struktura kapitala?

Aja pa glede teh posojil sm zdej čist zmedena...a ni tko da so določene min.obresti zato da si nebi povezane družbe prikazale manjših obresti da nebi plačale tolk davka?pol je vseeno al gre za hčerinske oz.materinske družbe?pa piše v skripti da so obresti prihodki,v vpr.pa piše odhodki,mogoče je zato odgovr ne?

[gagi]

ma jaz mislim da je odg ne, ker morajo biti odhodki in odhodne obresti max; tam pa piše da so minimalne

[flafi]

Kriterije za korekcijo povprečne porabe na prebivalca sem tut jaz že gledala... Nisem jih pol ugotovila, sam pomoje je to kej v zvezi z finančno izravnavo...

Drugi pa tretji pa pomoje nista javne finance... Upam, no

[ninnx]

jao...kaj se tu dogaja:)

prvo...finančni vzvod...niso javne finance, tud politika dividend ne, pa še neki ne ko je flafi omenla.

2učinka davka sta dohodkovni in substitucijski

uno za porabo občin: št mladih, št starih, ceste, površina

[ninnx]

pr povezanih družbah morjo bit pa odhodki maximalno določeni...pri prihodkih pa minimalno...

[Nausicaä]

a je možno, da sta pri teh učinkih selektivnih davkov-trošarin, mišljena dohodkovni in substitucijski učinek: pač da je substitucijski zelo majhen, ker je povpraševanje neelastično, dohodkovni je pa velik?

[Bull]

mene pa zanima katere so 3 OBLIKE JAVNIH SKLADOV (to je na enem starem kolokviju)?

Drugac pa pri učinkih selektivnih davkov je pa verjetno to mišleno ja.

hvala

[Nausicaä]

hehe, me je ninnx prehitela

[Nausicaä]

3 oblike javnih skladov:

finančni
nepremičninski
javna ustanova

[ninnx]

nausica...zgleda da znama ne:) kaj pravte, gremo na fax protestirat da bi čim prej pisal? cel petek mi bo šel papa

[proton]

jao...kaj se tu dogaja:)

prvo...finančni vzvod...niso javne finance, tud politika dividend ne, pa še neki ne ko je flafi omenla.

2učinka davka sta dohodkovni in substitucijski

uno za porabo občin: št mladih, št starih, ceste, površina

Točno tako

Glede teh prihodkov in odhodkov - najlažje si zapomnite tako, da država hoče, da je davčna osnova čimvečja, ker potem pobere čim več davka! Torej - odhodki morajo biti čim manjši, potem je osnova večja, zato so določeni maksimalno! In obratno, prihodki morajo biti čim večji, da je osnova večja, zato so določeni kolikšni so minimalni (pod to ne morejo biti), Saj je logično - predstavljajte si dve povezani družbi, ena je v riti in druga ne. Tista ki ne posluje dobro, nima dobička in jasno ni zavezanec - zato bi druga povezana družba, ki ima dobiček, želela zmanjšati svojo davčno osnovo in bi plačala čim večje obresti na posojen kapital svoji družbi hčeri. Na ta način bi zmanjšala svojo davčno osnovo (obresti so priznan strošek), družba hči, pa še vedno ne bi bila zavezanec, ker ima toliko izgube, (njej se obresti štejejo kot prihodek, ampak ima še vedno več minusa...) in celikupno bi država potegnila kratko. Tega pa noče

[flafi]

Uu, the smart people have come! Hvala usem!! Sej zdej ko gledam te odgovore, mi je čist logično, sam da bi pa sama do tega pršla, to pa nee

[ninnx]

hahah proton...pol pa sred kolokvija vprašaš profesorja...oprostite, a to mislite tisto družbo, ki je v riti:)))