Izpitna vprašanja

[pasetanickname]

tisto o sprejetju neustrezne zaposlitve izhaja iz obiskovanja vaj in iz ZDR, sam nimam zdej časa bolj podrobno razlagat tko da mi boš mogla verjet na besedo

glede odpovedi zaradi ukinitve delovnega mesta je cela štala. sodna praksa je ustaljena na stališču, da DD izkaže prenehanje potrebe po delu s tem ko ukine delovno mesto. ratio sodišč: ne spuščamo se v poslovne odločitve DD. takšno rešitev teorija (Kresal, Tičar) ostro kritizira, češ da mora DD izkazat dejansko prenehanje potrebe po delu, kar pa ne izhaja nujno iz drugačne sistemizacije dela. ukinitev d. mesta lahko kaže na prenehanje potrebe po delu, ni pa to nujno. skratka, razkorak med teorijo in prakso. vse povedano izhaja iz tega kar je povedal Tičar na vajah in iz tega kar piše v komentarju zakona.

[*bini*]

današnja uprašanja prosm, hvala

[gagi]

1. svoboda dela, in kateri institutti uresničujejo
2. kolektivno pogajanje in vloga kolektivne pogodbe
3. in favorem laboratis in in peuis
4. primer: konkurenčna klavzuja, DD plačuje nadomestilo potem pa odstopi. D ves ča dela pri nekonkurenčni družbi
5. primer s presežnimi delavci, kako jih DD določi, katere določbe se uporabljajo in na katere določbe ZDR mora paziti pri tem
6. nadurno delo. Sodna praksa, ali je DD dolžan plačati ure preko maksimalnega delovnega časa. In kako DD uresničuje svoje obveznosti iz naslova nadurnega dela
7. letni dopust, D je bil odsoten več mesecev, izkoristil je le 10 dni letnega dopusta. Ali bo lahko in koliko izkoristil do 30.6 naslednjega leta. Kako rešuje novejša sodna praksa problematiko koriščenja letnega dopusta
8. dualizem pri kolektivni pogodbi

evo to je to

[gagi]

me pa zanima odg na 4. vpr : a lahko DD kar odstopi od konkurenčne klavzule..., če D dela pri nekonkurenčni klavzuli

in pa na 6. ali je DD dolžan plačevati (pri nadurnem delu) delo preko maksimalnega števila ur

[kleopatra]

kako ste odgovarjali na 4., 5. in 6. vprašanje? oz. če veste pravilne odgovore...

[proton]

1. svoboda dela, in kateri institutti uresničujejo
2. kolektivno pogajanje in vloga kolektivne pogodbe
3. in favorem laboratis in in peuis
4. primer: konkurenčna klavzuja, DD plačuje nadomestilo potem pa odstopi. D ves ča dela pri nekonkurenčni družbi
5. primer s presežnimi delavci, kako jih DD določi, katere določbe se uporabljajo in na katere določbe ZDR mora paziti pri tem
6. nadurno delo. Sodna praksa, ali je DD dolžan plačati ure preko maksimalnega delovnega časa. In kako DD uresničuje svoje obveznosti iz naslova nadurnega dela
7. letni dopust, D je bil odsoten več mesecev, izkoristil je le 10 dni letnega dopusta. Ali bo lahko in koliko izkoristil do 30.6 naslednjega leta. Kako rešuje novejša sodna praksa problematiko koriščenja letnega dopusta
8. dualizem pri kolektivni pogodbi

evo to je to

Da dopolnem:

1. Pojasni bistvo ustavne določbe o svobodi dela. Kateri instituti jo uresničujejo?
2. Pojasni pomen kolektivnega pogajanja in vlogo kolektivne pogodbe v delovnopravnem sistemu.
3. Pojasni pravna standarda "in favorem laborationis" in "in peius".
4. Delodajalec enostransko odstopi od konkurenčne klavzule po tem, ko se je delavec, ki je s to klavzulo omejen v prosti izbiri zaposlitve in svobodni gospodarski pobudi, zaposlil pri nekonkurenčni družbi. S trenutkom odstopa delodajalec tudi preneha s plačevanjem nadomestila za spoštovanje klavzule. S pravnega vidika ocenite delodajalčevo ravnanje!
5. DD v poslovni enoti s petimi zaposlenimi se je zaradi upada prodaje odločil, da bo odpovedal PoZ trem delavcem. Katere tri naj izbere? Na katere določbe ZDR mora biti pozoren?
6.DD mora nadurno delo načeloma pisno odrediti pred začetkom delovnega dneva. Ali mora DD po sodni praksi plačati nadurno delo, če D ostane po polnem delovnem času na delu? kako DD uresničuje svoje obveznosti iz naslova nadurnega dela (tole mi ni bilo jasno - kakšne obveznosti?)? Kaj pa če D preseže maskimalno število nadur - ali mora DD te nadure vseeno plačati?

zadnji dve vprašanji sta ok.

[gagi]

a res ni nobenga k bi delil odg na 4. in 6. in 7. vpr (predvsem te sodne prakse)

[proton]

namig - pojdi v ŠIS in snemi dol gradivo z vaj! Vsa vprašanja na izpitu v zvezi s primeri so na slajdih, spodaj je navedena tudi odločba. Vsi odgovori so notri.

[smile]

Khm... pa bi morda kakšna zeeeloooo prijazna duša imela zapiske iz vaj v elektronski obliki, da bi bil človek vsaj malo bolj ziher v svoje odgovore na "vprašanja" iz vaj??b

[kleopatra]

kako izgledajo ustni pri Tičarju? a se da zvišat oceno?

[lale]

3. Pojasni pravna standarda "in favorem laborationis" in "in peius".

A zna kdo tole pojasnit? predvsem in peius me zanima?

[sunshine]

3. Pojasni pravna standarda "in favorem laborationis" in "in peius".

A zna kdo tole pojasnit? predvsem in peius me zanima?

5. člen ZKolP

(hierarhija kolektivnih pogodb)

(1) Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, se pri sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni dogovorijo o pravicah in delovnih pogojih, ki so za delavce ugodnejši. - in favorem laborationis

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko pod pogoji, ki se določijo s kolektivno pogodbo na širši ravni, s kolektivno pogodbo na ožji ravni določijo tudi pravice in delovni pogoji, ki so za delavce drugačni ali manj ugodni - in peius

[lale]

aha, hvala!

[sunshine]

aha, hvala!

ampak za ta prvo nism čist 100%

[dragoxxx]

Ja to je pomoje to. Poleg tega pri načelu in favorem laborationis še lahko poveš, da je uveljavljanje tega načela ena izmed oblik zagotavljanja oz. izvajanja varstvene funkcije delovnega prava(kar je ena izmed bistvenih lastnosti pluralizma DP glede na cilje).

[proton]

In favorem laboratoris - je vsebovan v 7. členu ZDRja.

[dragoxxx]

misliš na 2. odstavek tega člena, ne?

[proton]

jup. Tako piše tudi v komentarju ZDRja.

[Fleurette]

Je iz praktikuma treba met use primere naštudirane al sam une k smo na vajah delal?

[dragoxxx]

Mislim, da ni treba vseh. Samo une z vaj. Sej če bi rabli znati vse, bi nam možgani eksplodirali:) Zanima pa me, ali je treba čisto vse člene v ZDR znati? Recimo zasledil sem vprašanje v enem izmed izpitov, kateri dve vrsti splošnih aktov DD poznamo, in kateri se razveljavlja z ZDR-jem iz 2003? Zdej tega na predavanjih nismo rekli, oz. vsaj jaz se ne spomnem, piše pa v 232. členu ZDR se mi zdi..kako je sedaj s tem? BTW, odgovor pa je, da poznamo sicer 2 vrsti, to sta organizacijski splošni akti ter splošni akti, v katerih DD določa pravice delavcev v DR, kot so regres, plača, dopust, itd. Sicer ZDR razveljavlja sledno vrsto splošniha ktov, vendar 8. člen dopušča obstoj aktov s tako vsebino LE, če je ugodnejša od tiste v zakonu in KolP-je to prav?
Hvala

[dragoxxx]

+ seveda le v primeru, če pri DD ni organiziranega sindikata

[proton]

+ da je bila na to temo ustavna odločba leta 2010 (ali 2009)! V takem primeru mora DD neposredno obvestiti delavce pri njem, drugače so v slabšem položaju, kot tisti, ki imajo organiziran sindikat.

[dragoxxx]

Aha vala:9 Torej, če sem prav razumel zakonodajalec še ni odpravil te neskladnosti, s tem, da bi predvidel možnost sodelovanja delavcev pri DD, kjer ni sindikata, v postopku sprejemanja splošnega akta DD?

[sunshine]

Aha vala:9 Torej, če sem prav razumel zakonodajalec še ni odpravil te neskladnosti, s tem, da bi predvidel možnost sodelovanja delavcev pri DD, kjer ni sindikata, v postopku sprejemanja splošnega akta DD?

Ja. US je določilo, da mora delodajalec do sprejetja novega zakona posredovati splošni akt vsem delavcem

[dragoxxx]

Samo naj mi nekdo pove, če pravilno razmišljam:
Konkurenčna klavzula se uveljavi z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi, s čimer preneha tudi DR med D in DD. Od tega trenutka naprej, torej uveljavitve KK, je D zavezan spoštovati KK tako, da se ne zaposli pri DD, pri katerem bi lahko z izrabljanjem posebnih tehničnih, proizvodnih, ipd. znanj, pridobljenih pri starem DD, konkuriral bivšemu DD ter s tem kršil KK.
Če se delavec med iztekom roka, določenem kot trajanje veljavnosti KK, zaposli pri nekonkurenčnem DD, in če je tudi nova plača primerljiva s staro, potem DD ni dolžan plačevati D nadomestila, ne? Ali pač? Ker nekje piše da ja, saj je D spoštoval KK, drugje piše da ne, ker ni bil dejansko oškodovan. Pa tud to dejansko oškodovanje; v primeru da D ne more najti ustrezne zaposlitve v času trajanja KK zaradi KK je upravičen do nadomestila ne?