Izpitna vprašanja

[*bini*]

dosn je eni znižal iz 9 na 7. ampak mislm da je to bolj izjema, ostalim k je znižu je znižu za eno oceno in tut zvišu je za eno oceno.

[mi_lenca]

Če sem prav vidla mate ju3 Lukičevo.

[lale]

kaj je pa kej za v sredo? a piše, ob keri uri mamo? pa koga?

[sajgon]

Ali lahko kdo prosim pove kaj se je spraševalo včeraj in danes?

[Loony]

Živjo,
js bi pa prosila za pomoč, da si enkrat za vselej razčištim razliko med pobotanjem po OZ in ZPP:
Ali drži, za procesno pobotanje: ex nunc,uveljavlja subsidiarno,najkasneje do GO in izrek sodbe je tročlenski.
Pobotanje po OZ: ex tunc, edini ugovor ki postane pravnomočen-ugovor ugasle pravice.
Na različnih koncih piše drugače in sem malenkost zmedena.

Po mojih informacijah so se danes začel ustni ob 8h.

[*bini*]

pobot po Ozu in Zpp : Razlika je v učinkovanju-> po OZ pobotanje učinkuje ex tunc (ko sta si terjatvi stopili nasproti), po ZPP pa učinkuje za naprej (sodišče pobota terjatvi, ki takrat prenehata) Za nasprotno tožbo se plača taksa, za ugovor pobotanja pa ne.

1.)Izrek sodbe po ZPP obsega odločbo o obstoju oz. neobstoju terjatve, ki je bila izjavljena zaradi pobota. Izrek je tročlenski: 1. ugotovitev tožnikove terjatve;2. ugotovitev tožnikove terjatve;3. izvedba pobotanja in zavrnitev tožnikovega zahtevka. Če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane odločba o obstoju oz. neobstoju take terjatve pravnomočna (to je edini ug.,ki postane pravnomočen). Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe pobotata. Toženec tako naslovi na sodišče, da izvede pobotanje, saj ima toženec proti tožniku terjatev. Zahtevek za pobotanje v pravdi se lahko uveljavi subsidiarno. Izvede ga sodišče s sodbo na pomembno praktično vrednost.

2) Po OZ pa je pobotanje način prenehanja obveznosti. Pobotanje je možno na različne načine: z enostransko pobotno izjavo, z enostranskim prisilnim pobotom, z zakonskim prisilnim pobotom in po dogovoru strank.

Ločimo materialnopravni in procesni pobot. Možno je pobotati istovrstne, dospele, likvidne, vzajemne terjatve. Pobotanje po OZ se tudi lahko na nek način postavi v pravdi kot ugovor ugasle pravice. Terjatvi prenehata in zahtevek se zavrne. Po OZ ni možno eventualno uveljavljati pobota, saj gre za oblikovalno pravico, ki obvelja.

tole je nekdo enkat na forum napisu. upam da ti kj pomaga

[*bini*]

use si prov napisala razn glede tegale ugovora k postane pravnomočen - gre za ugovor pobotanja - in to je pr ZPP pobotanju

[lale]

a je možna sprememba tožbe v pritožbi?

[bajna]

a v pritožbenem postopku? je možna ja, 355. člen

[lale]

ne, sprememba tožbenega zahtevka mislm.

[bajna]

aja, mislm da ne

[Shady]

Sprememba tožbe

184. člen

Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo.

Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega.

Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.

Za pritožbo pa ne bi vedu, če loh spremeni.

[bajna]

sj bi blo to skrajno nelogično za moje pojme...

[sajgon]

Ni res nikogar, ki bi bil danes vprašan?

[lojzka :)]

Zdravo!
Ima mogoče kdo rešitve vaj 10. Dokazovanje 3. primer in 11. Pravnomočnost 16. in 18. primer. Bi bila zelo hvaležna, če bi kdo delil z mano

[pravna_88]

živjo.

bi kdo vedel naloge iz vaj Pravnomočnost-16, Tožba- 25 in pa Intervencija-3.

lepo prosim:)

[windy]

na teh vajah nisem bila zato nisem prepričana, ampak v pikinih piše tko - tudi če je tožba nesklepčna, se GO še vedno izvede, sodišče vpr. če so še kakšne dodatne navedbe, če ne, zavrne dokazne predloge in izda zavrnilno sodbo..nadalje pa, da nikjer ne piše, da sodišče lahko odloči o tožbi še pred GO.. To še velja glede na novelo ZPP-D? sem gledala po uvodnih pojasnilih, pa nič ne piše, da bi se tu kaj spremenilo. za vsak slučaj vseeno raje vprašam

[pisha]

3. primer - INTERVENCIJA
Ne gre za litispendenco. Litispendenca je prepoved dodatne tožbe o isti stvari med istimi strankami, tukaj pa gre za različne stranke. Oba starša seveda enako odgovarjata za škodo, ki jo je povzročil otrok. Smiselno bi bilo, da bi ju tožil kot sospornika, ne pa vsakega posebej. Vseeno pa sta starša glede tega »dolga« solidarna dolžnika, dolžan je izpolniti eden od njiju – dokler eden izmed solidarnih dolžnikov ne plača dolga, drugi niso prosti obveznosti.
Iz enega škodnega dogodka je mogoče dobiti povrnjeno škodo samo enkrat. Toženec bo v enemu izmed postopkov uspel, v drugemu pa posledično ne, ker mu bo škoda že povrnjena oz. prisojena.


25. primer - TOŽBA
Tu gre za izpolnitev pogodbe in tožnik mora izkazat, da je prodajna pogodba veljavna, da še ni bila izpolnjena in da je terjatev že zapadla.
190. ZPP ne pride v poštev, saj se institut odtujitve stvari o katerih teče pravda uporablja samo pri stvarnih pravicah, ne pa tudi pri obligacijskih. Sodišče bo zahtevku sicer ugodilo, sodba pa zoper Cja ne bo učinkovala.

Tako je blo rečeno na vajah.

[don]

a mogoč kdo zna? hvala

1. če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000€, VS po ZPP revizije sploh ne more dopustit, ne glede na to, ali gre za pomembno pravno vprašanje ali neusklajeno sodno prakso.

tle je ne zarad socialnih in delovnih sporov?

2. glede dopuščene revizije navedite po (alinejah):

-v katerem primeru vrhovno sodišče v rednem pravdnem postopku ne more dopustiti revizije zoper pravnomočno odločbo sodišče 2.stopnje..................................

-v katerem primeru je revizija dopustna že po samem zakonu in ni treba vložiti predloga za njeno dopustitev.........................................................

-kateri so zakoniti kriteriji za dopustitev revizije..............................

3. za obkrozit) v katerih postopkih se ne da pritoziti zoper nepravilno uporabo uporabo materialnega prava?
a) spori majhne vrednosti
b) spori o motenju posesti
c) revizija
d) arbitrazna odlocba

4. prekluzivna prologacija?
5. izključna krajevna pristojnost..a na to se pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka?

6. vmesno sodbo lahko sodišče izda tudi po uradni dolžnosti brez predloga strank?

7. v čem je razlika med procesno legitimacijo in sposobn. biti stranka?

8. sodišče ne sme razpisati poravnalnega naroka, če se katera od strank s tem ne strinja da/ne

9. primer ko starša vložita zahtevek za odškodnino za njunega otroka.. a lahko sploh zastopata otroka?

10. . En primer ko upnik toži dediča A. A ugovarja da bi moral upnik tožiti vse sodediče hrati. Ali je njegov ugovor utemljen ?

[*bini*]

1. pomoje da je DA , ker gledas samo na to akr piše ( ne to kar še ti veš zravn ) in pač če pogledas samo ta stavk je to res.
6. DA
9. in 10. sta uprasanji iz izpita. poglej eno al pa dve strani nazaj k je napisan majski izpit pa so tut rešitve zravn

[teddybear]

a je mogoče prekluzivna prologacija to da je mogoča izbira krajevne pristojnosti sam do vložitve tožbe?

[teddybear]

8. NE-poravnalnega naroka ni če so stranke že predhodno brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora/sodišče oceni da ni možnosti za sklenitev sodne poravnave/da ta ne predstavlja mirnega reševanja spora

[teddybear]

7.SPOSOBNOST BITI STRANKA-sposobnost biti subejkt pravic in obveznosti v pravdnem postopku,vezanost na pravno sposobnost. Ima vsaka fizična in pravna oseba+nerojeni otrok,v njegovo korist+državni tožilec
PROCESNA LEGITIMACIJA-upravičenost sprožiti spor oziroma biti tožen.-aktivna:upravičenje nastopati kot tožnik
-pasivna:upravičenje nastopati kot toženec

[windy]

še jst tale predhodna vpr. pa identično dej. stanje me mal medeta.. a je tko, da gre za predhodno vpr. v zvezi s KP samo takrat, ko je od tega odvisna odločitev o zastaralnih rokih..

[windy]

Baje je prekluzivna prorogacija enako kot prorogatio tacita (tko sm najdla na netu..):
- v primeru, da tožnik vloži tožbo pri kraj. neprist. sod., pa toženec ne ugovarja
- če je izključno krajevno pristojno drugo sodišče, pa se sodišče ne izreče za krajevno nepristojno ex off.
- če je tožbo vložena pred okrožnim sod., pa se to ne izreče za stvarno nepristojno ex off., toženec pa ne ugovarja (okrožno sod. se lahko ex off. izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe)

Na izključno krajevno pristojnost pa prav tako sodišče pazi ex off. le ob predhodnem preizkusu tožbe.