ŽivaGroza napisal/-a:Ok. Še ena stvar (kr ne neham, ej ) - pravdno sodišče, če ugotovi, da je nepristojno, ne more odstopit zadeve upravnemu organu. Upravni organ, če ugotovi, da je nepristojen, pa lahko zadevo odstopi pravdnemu sodišču. Je tko?
Mal pozn, pa vseen-kolegovi odgovori na izpitna vprašanja z majskega roka:
CPP-17.5.2010
I.) Odgovori z DA ali NE:
1.-Tožbo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vložiti tudi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. NE
2.-ob izdaji zamudne sodbe sodišče ne preverja, ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen, pač pa le, ali je v nasprotju s prisilnimi predpisi. NE
3.-v isti tožbi je mogoče kumulirati zahtevke zahtevka za varstvo posesti (prenehanje motenja) in zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradi motenja posesti NE
4.-če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000€, VS po ZPP revizije sploh ne more dopustit, ne glede na to, ali gre za pomembno pravno vprašanje ali neusklajeno sodno prakso. DA
5.-Vsak, ki je sposoben biti stranka, je tudi pravno sposoben. NE
6.-Pritožbeno sodišče lahko od novele ZPP-D dalje na obravnavi izvede ne le dokaze, ki so že bili izvedeni pred sodiščem I. stopnje, pač pa tudi dokaze, ki so pred sodiščem I. stopnje sicer bili predlagani, vendar pa ne izvedeni. DA
7.-Če toži A B-ja za izročitev stvari X, na podlagi reivindikacijske tožbe, pa B tekom pravde stvar izroči v posest C-ju, bo sodišče kljub temu praviloma lahko izdalo obsodilno sodbo zoper B-ja, ta sodba pa bo z učinkom pravnomočnosti in izvršilnosti učinkovala tudi zoper C-ja. DA
8.-čeprav je toženčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja v pravdi višja od terjatve, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo, sodišče toženčeve terjatve ne bo ugotovilo prek višine, do katere bo ugotovilo obstoj tožnikove terjatve. DA
9.-Pogoj za uspeh dajatvene tožbe je praviloma tudi to, da je zahtevek tožnika že zapadel in sicer, že v času, ko je bila tožba vložena. NE
10.-Če sodišče ugotovi, da je za ugotovitev nekega spornega dejstva, za vsebinsko odločitev v sporu, potrebno strokovno znanje, s katerim sodnik ne razpolaga, lahko odloči, da se izvede dokaz z izvedencem, čeprav dokaza z izvedencem nobena stranka ni predlagala. NE
11.-Odločba s katero sodišče odloči o delu zahtevka, o katerem prej pomotoma ni odločilo, je popravni sklep. NE
12.-Vmesno sodbo sodišče izda, če tožnik uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek. NE
ODGOVORI: 1. NE; 2.) NE; 3.) NE 4.) DA; 5.) NE; 6.) Da; 7.) DA; 8.) DA; 9.) NE; 10.) NE; 11.) NE; 12.) NE
2.) Prodajalec iz Lj, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo, za nepremičnino v Kopru (vrednost 100.000€). Ker prodajalec svoje obveznosti prenosa lastninske pravice ni izpolnil, želi kupec vložiti tožbo. Na kratko obrazloži: (1) pred katerim sodiščem naj vloži tožbo (stvarna in krajevna pristojnost) in (2) kako konkretno naj se glasi tožbeni zahtevek
Krajevna pristojnost v kraju, kjer ima prodajalec stalno prebivališče = Ljubljana (ker gre za spor iz obligacijskega razmerja =neizpolnitev pogodbe)
Stvarna pristojnost = okrožno sodišče, ker sporni predmet (nepremičnina) presega 20.000 € (100.000 €)
Tožbeni zahtevek naj se glasi: Toženec naj izstavi listino (zemljiškoknjižno dovolilo), kjer dovoljuje, da se pri nepremičnini XX vknjiži lastninska pravica tožnika (Dovoljujem da se pri nepremičnini XX vpiše lastninska pravica tožnika).
Tožbeni zahtevek se mora glasiti tako, kot naj bi se glasila sodba, saj bo sodba nadomestila zemljiškoknjižno dovolilo!!!
3.)kazensko sodišče je pravnomočno oprostilo A-ja. B pa toži A-ja na povrnitev škode povzročene s k.d. A ugovarja, da je zadeva že bila pravnomočno razsojena in da je bil oproščen, zato B A-ja ne more terjati za povrnitev škode. Ali bo A s svojim zahtevkom uspel?
Zdi se mi, da je šlo tuki za identično dejansko stanje (isto kaznivo dejanje – škoda iz istega kaznivega dejanja).
Pravdno sodišče je vezano le na kazensko obsodilno sodbo pa še to le v mejah obstoja KD in kazenske odgovornosti storilca. A ne bo uspel s svojim zahtevkom, saj pravdno sodišče ni vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodišča. Pravdno sodišče ga lahko obsodi na povrnitev škode.
4.)če izvajalec kot tožnik zahteva,da mu naročnik kot toženec povrne neke stroške,glede katerih se stranki nista nič dogovorili,v OZ pa je določba, da pri pogodbi nosi stroške sam izvajalec, je mogoče ugotoviti, da gre za nasprotje s kogentnimi predpisi?
Ne, ker se stranki lahko samostojno dogovorita o dispozitivnih pravicah. Določba o stroških je dispozitivna norma, kar pomeni, da se lahko stranki prosto dogovorita o povračilu stroškov. Ker se nista nič dogovorili, bi moral izvajalec nositi te stroške, vendar pa je izvajalec v tožbi zahteval, naj mu te stroške povrne naročnik (toženec). Tukaj imamo dve možnosti:
1. če toženec pripozna zahtevek je dolžan on povrniti stroške (gre za naknadni dogovor glede povrnitve stroškov).
2. če pa toženec ne pripozna zahtevka pa je stroške dolžan nositi izvajalec, saj to določa določba v zakonu
5.) priznanje dejstev...kdaj zahtevku ugodijo,kdaj ne,od česa je to odvisno?=>kakšno sodbo bo izdalo sodišče in od česa bo to odvisno,če je tožba dopustna,toženec priznava vsa dejstva,sam ne navede nobenih drugih,pri tem pa ne gre za zahtevek v nasprotju s prisilnimi predpisi?
Priznanje dejstev ni pripoznava zahtevku, zato je pri priznanju dejstev vedno potrebno še pogledati ali je tožba sklepčna (tožba je sklepčna, če je iz dejstev , ki iz njih izhajajo mogoče trditi, ugotoviti, da je zahtevek materialno utemeljen = ima podlago v zakonu). Potem imaš več možnosti:
1. če je tožba, glede na priznana dejstva sklepčna bo tožnik s svojim zahtevkom uspel = sodišče bo tožbi ugodilo
2. če tožba v tem primeru ni sklepčna bo tožnik zavrnjen = sodišče bo tožbo zavrnilo
Samo priznanje dejstev še ne pomeni, da je tožba utemeljena sklepčna, zato je vedno potrebno še naprej pogledati ali so ta dejstva relevantna za uspeh tožnikovega zahtevka. Sodišče pa je priznana dejstva dolžno šteti za resnična dejstva in jih ni treba več dokazovati.
Nasprotje s prisilnimi predpisi pride v poštev le pri pripoznanju zahtevka, kjer sodišče pogleda ali je nekdo priznal zahtevek, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi in potem glede na to odloči o zahtevku. Priznanje dejstev pa še ne pomeni, da toženec pripoznava zahtevek in zato tudi ni pomembno to s prisilnimi predpisi.
6.) na kratko obrazložite,ali sta dva zakonita dediča,ki tožita oporočnega na razveljavitev oporoke,navadna,enotna ali tudi nujna sospornika?
Sta enotna sospornika, saj rezultat tožbe vpliva na vse zakonite dediče (če je oporoka razveljavljena to velja za vse zakonite dediče). Nikakor nista nujna, ker nikogar ne moremo prisiliti, da mora tožiti nekoga (kršitev pravice do sodnega varstva).
7.)Razlika med absolutno kršitvijo in relativno je da pri absolutni ne rabiš dokazat zveze med kršitvijo in _ vplivom na pravilnost in zakonitost sodne odločbe (če je kršitev vplivala oz. bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe )__ .- Če toženec pravi da poseduje na podlagi C-ja gre za ___imenovanje prednika (prednik ima 3 možnosti)____ . Sodbo lahko izdajo le sodniki ki so bili na obravnavi. To je načelo __NEPOSREDNOSTI_________.
Če stranka ne bo plačala za izvedenca stroške dokaza kaj stori sodišče? Dokaza ne izvede.
Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava lahko pride do_Pritožbe zoper sodbo, revizije, zahteve za varstvo zakonitosti____.
Še nekaj nalog :
-neki glede dejstev pa obnovo postopka...ker je plačal po izdaji sodbe in po pravnomočnosti,če lahk obnovo zahteva...
-del sodbe ki ne postane pravnomočen je.... Obrazložitev.
We think we're so clever and classless and free, but we're still fucking peasents as far as I can see
Jst sm misnla, da bo slabš... Sam neki super pa spet ni blo
Ne spomnem se neki ful vprašanj, tko da nej dopolne, kdor se spomne
1. DA/NE:
sosporniški intervenient lahko deluje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, tudi če se ni vključil v postopek.
neki v smislu, da sodba učinkuje tudi na druge formalne sospornike, ki se v pravdo niso vključili.
sodišče ne sme razpisati poravnalnega naroka, če se katera od strank s tem ne strinja. manjka še 9 primerov
2. en primer, k je bil A oproščen v kazenskem postopku, B ga pa tož za odškodnino, in se A sklicuje, da ne more, ker je bil oproščen. A ma prou?
3. kaj je sposobnost biti stranka, s katero sposobnostjo iz materialnega prava se povezuje, kakšno je razmerje med njima
4. Uno za dopolnjevat je blo (to mislm da so vsi našteti):
kakšen zahtevek vloži tožnik, če ni prepričan v to, kaj lahko zahteva (to sm vedla, pravilno napisala, pol pa prečrtala in napisala neki druzga blee)?
če mamo ena dejstva, k jih mormo dokazat, pa niso priznana in ne splošno znana, zaradi česa lahko sodišče zavrne izvedbo teh dokazov?
če sodišče ne more določit višine odškodnine ali bi bil postopek odločanja o tem preveč drag, odloči ________ krneki
če sodišče zmotno uporabi materialno pravo ne pride do zmotne ugotovitve dejanskega stanja, temveč do _______
na aktivni strani sta lahko enotna sospornika, ne moreta pa biti ______
5. povej ali se strinjaš ali ne + zakaj:
- Trije so spoznani za krive KD sodelovanja v pretepu. A je bil hudo telesno poškodovan, in od vseh treh zahteva povračilo škode. Potem pa civilno sodišče ugotovi, da sta samo 2 od treh povzročila poškodbo, in zavrne zahtevek proti tretjemu.
- toženec pripozna vsa dejstva v tožbi, novih ne navaja. odločitev sodišča bo odvisna še od ostalih dokazov. manjkata še 2 primera... Pr obeh sm jst napisala, da se ne strinjam - če bo to komu pomagal, da se spomne
6. Prodajalec iz Lj, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo, za nepremičnino v Kopru (vrednost 100.000€). Ker prodajalec svoje obveznosti prenosa lastninske pravice ni izpolnil, želi kupec vložiti tožbo. Na kratko obrazloži: (1) pred katerim sodiščem naj vloži tožbo (stvarna in krajevna pristojnost) in (2) kako konkretno naj se glasi tožbeni zahtevek
7. Ali je lahko tožba neutemeljena, čeprav je sklepčna?
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
DA/NE:
- v družinskopravnih razmerjih velja, da lahko predlagajo nove dokaze neomejeno tudi v pritožbi
- spor glede motenja posesti se zaključi s sklepom in ne sodbo
- v členu 3/3 ZPP so "prisilni predpisi" ampak je njihova narava odvisna od materialnega prava
- če v pravdnem postopku ugotovijo, da je en prevozu rdečo luč, torej da obstaja protipravnost, in prisodi Aju premoženjsko odškodnino, ali je sodišče vezano na prejšnjo ugotovitev, da obstaja protipravnost, če drugič A spet toži za nepremoženjsko škodo? (neki u tem smislu )
... še pa še pa še ...
nimam cajta zdej razmišlat, ker sm komaj pršla domov, in moram neki jesssst
Mjau napisal/-a:Btw, a je kakšna šansa, da bodo rezultati v torek že na netu tako kot maja? Verjetno ne, ane?
ne, maja so nam tud rekli, da bodo rezultati v sredo ob 8:30 pa so bli že prej, tko da mogoče, mogoče ...
[pa upam, da ne bom septembra isto razlagala glede majskega IN junijskega roka ]
Kakšen je bil odgovor pri zadnjem vprašanju? Pa tisto glede A,B,C in odškodnine? V vajah sem imela precej šlampasto napisano. Sicer pa mi je bil precej nesimpatičen test.
flafi napisal/-a:1. DA/NE:
sosporniški intervenient lahko deluje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, tudi če se ni vključil v postopek. DA
neki v smislu, da sodba učinkuje tudi na druge formalne sospornike, ki se v pravdo niso vključili. NE
sodišče ne sme razpisati poravnalnega naroka, če se katera od strank s tem ne strinja. DA
baby™ napisal/-a:- v družinskopravnih razmerjih velja, da lahko predlagajo nove dokaze neomejeno tudi v pritožbi NE
- spor glede motenja posesti se zaključi s sklepom in ne sodbo DA
- v členu 3/3 ZPP so "prisilni predpisi" ampak je njihova narava odvisna od materialnega prava
- če v pravdnem postopku ugotovijo, da je en prevozu rdečo luč, torej da obstaja protipravnost, in prisodi Aju premoženjsko odškodnino, ali je sodišče vezano na prejšnjo ugotovitev, da obstaja protipravnost, če drugič A spet toži za nepremoženjsko škodo? (neki u tem smislu ) NE
flafi napisal/-a:2. en primer, k je bil A oproščen v kazenskem postopku, B ga pa tož za odškodnino, in se A sklicuje, da ne more, ker je bil oproščen. A ma prou? NE
3. kaj je sposobnost biti stranka, s katero sposobnostjo iz materialnega prava se povezuje, kakšno je razmerje med njima sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti; s pravno sposobnostjo; SBS je širša
4. Uno za dopolnjevat je blo (to mislm da so vsi našteti):
kakšen zahtevek vloži tožnik, če ni prepričan v to, kaj lahko zahteva eventualni zahtevek
če mamo ena dejstva, k jih mormo dokazat, pa niso priznana in ne splošno znana, zaradi česa lahko sodišče zavrne izvedbo teh dokazov?
če sodišče ne more določit višine odškodnine ali bi bil postopek odločanja o tem preveč drag, odloči po prostem preudarku (nimam pojma od kod mi to...)
če sodišče zmotno uporabi materialno pravo ne pride do zmotne ugotovitve dejanskega stanja, temveč do nepopolne ugotovitve dej. stanja
na aktivni strani sta lahko enotna sospornika, ne moreta pa biti nujna
flafi napisal/-a:- Trije so spoznani za krive KD sodelovanja v pretepu. A je bil hudo telesno poškodovan, in od vseh treh zahteva povračilo škode. Potem pa civilno sodišče ugotovi, da sta samo 2 od treh povzročila poškodbo, in zavrne zahtevek proti tretjemu. ravnalo je prav, ker kazensko ni odločalo o vsakemu posebej
- toženec pripozna vsa dejstva v tožbi, novih ne navaja. odločitev sodišča bo odvisna še od ostalih dokazov. sklepčnost
flafi napisal/-a:6. Prodajalec iz Lj, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo, za nepremičnino v Kopru (vrednost 100.000€). Ker prodajalec svoje obveznosti prenosa lastninske pravice ni izpolnil, želi kupec vložiti tožbo. Na kratko obrazloži: (1) pred katerim sodiščem naj vloži tožbo (stvarna in krajevna pristojnost) in (2) kako konkretno naj se glasi tožbeni zahtevek okrožno; LJ "Prodajalec" je dolžan izstaviti listino z naslednjo vsebino: Dovoljujem, da se pri nepremičnini katastrska občina x, parcelna številka y vknjiži lastninska pravica... (by Mjau )
7. Ali je lahko tožba neutemeljena, čeprav je sklepčna? DA, če so zatrjevana dejstva neresnična... ker pri sklepčnosti sodišče ne preverja resničnosti dejstev, ampak samo to, če bi tožnik uspel s tožbo, ČE bi bila resnična...
glede dejstev sem jst napisala, da zaradi tega, ker niso pravnorelevantna.
prosti preudarek je prov, eventualni zahtevek oz. eventualna kumulacija tudi.
edino jst sm pri nepremičnini napisala, da KP - ker tokrat ga je tožil na prenos LP (stvarnopravna pravica), zadnjič (maja) pa za kupnino se mi zdi al neki takega, ker je bla pol obligacijska pravica in se je upošteva splošna pristojnost, torej LJ.
Zadnjič spremenil naianaia, dne 14. Jun 2010 18:38, skupaj popravljeno 1 krat.
nevem ... jst sm to tud napisala podobno pa ena zadnjič tud in je mela prov baje. bomo vidli.
sej on ni tolk picajzlast k soseda njegova, heh.
drugače je bla pol še naloga:
- če umre stranka brez pooblaščenca, postopek miruje?
- A toži, da je lastnik, B toži, da je lastnik - medsebojno izključujoča zahtevka?
naianaia napisal/-a:- če umre stranka brez pooblaščenca, postopek miruje? postopek se prekine
- A toži, da je lastnik, B toži, da je lastnik - medsebojno izključujoča zahtevka? js sm dala DA
sam nevem, ko smo delali podoben primer na vajah, al ga je pa spremenu in nism bla jst dovolj pozorna?
rekli smo pa, da če A toži, da je lastnik in B toži, da je lastnik, nista izključujoča.
če A ni lastnik, B avtomatično pol ni kar lastnik, tako da bi ga pol prikrajšali ...
v nasprotju bi si bla, če bi B vložu ugotovitveni zahtevek, da A ni lastnik.
če je bil tak primer, pol je tko ... če je kaj obrnu, pol pa ne.
aja pol je še eno vprašanje blo pri vstavljanju: kateri ugovor toženca je vsebovan v izreku sodbe
mogoče pa spravmo cel izpit skupi
To, da ti enga tožiš na prenos lastninske pravice, ni spor o stvarni pravici. To je kršitev pogodbene obveznosti. Spor o stvarni pravici bi bil, če bi se dva med sabo pravdala, kdo je lastnik ene nepremičnine.
Sicer pa če po resnic povem, se niti ne spomnem, kaj je v izpitu pisal.
A toži, da je lastnik, B toži, da je lastnik - medsebojno izključujoča zahtevka? Zahtevka sta medsebojno izključujoča samo do polovice. Ker če v prvi pravdi A ni lastnik, to ne pomeni nujno, da je B lastnik. Lastnik je lahko tudi kdo tretji. Medsebojno izključujoča bi bla, če bi B tožil, da A ni lastnik.
joj, tle sm js tuhtala o tem, da ni nujno da sta lastnika lih A in B ... ampak nisem raje nič bluzila v tej smeri, ker pač ni blo nobenega Cja na vidiku aah
- spor glede motenja posesti se zaključi s sklepom in ne sodbo DA
- v členu 3/3 ZPP so "prisilni predpisi" ampak je njihova narava odvisna od materialnega prava DA
- če v pravdnem postopku ugotovijo, da je en prevozu rdečo luč, torej da obstaja protipravnost, in prisodi Aju premoženjsko odškodnino, ali je sodišče vezano na prejšnjo ugotovitev, da obstaja protipravnost, če drugič A spet toži za nepremoženjsko škodo? (neki u tem smislu ) NE
- tisto vprašanje glede formalnega sosporništva sem dala ne
- kar se družinskih pravd in pritožbe tiče sem pustila neobkroženo
- sosporniški intervenient lahko deluje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, tudi če se ni vključil v postopek DA
- sodišče ne sme razpisati poravnalnega naroka, če se katera od strank s tem ne strinja - tukej sem dala ne
Mjau napisal/-a:- v členu 3/3 ZPP so "prisilni predpisi" ampak je njihova narava odvisna od materialnega prava DA
kaj je sploh tle mišljeno? ni mi jasno...
Mjau napisal/-a:- kar se družinskih pravd in pritožbe tiče sem pustila neobkroženo
js tudi najprej sm mislna dat NE, ker zakaj bi pa oni meli neka posebna pravila... ampak pol sm se spomnla na korist otroka, pa je šlo vse po gobe... joj, ta Barbara...
V 3/3 je napisano, da stranke ne smejo razpolagati z zahtevki, ki so v nasprotju s prislinimi predpisi. Vprašanje je blo, če so kot ti predpisi mišljeni predpisi materialnega prava.
Mjau napisal/-a:- kar se družinskih pravd in pritožbe tiče sem pustila neobkroženo
js tudi najprej sm mislna dat NE, ker zakaj bi pa oni meli neka posebna pravila... ampak pol sm se spomnla na korist otroka, pa je šlo vse po gobe... joj, ta Barbara...
Jst sm tut pustila to neobkroženo Pa še 2 zraven A se je sam men zdel, al je blo na splošno več 'da'-jev za obkrožt? Jst sm mela sam 2 'ne', s tem da mam en 'da' narobe
Sm se pa še enga spomnla - Zamudni tožba se izda, ker se predpostavlja, da je toženec pripoznal zahtevek. Neki tazga...
"če sodišče ne more določit višine odškodnine ali bi bil postopek odločanja o tem preveč drag, odloči..." - tuki je pol prou prosti preudarek?
Pr prodajalcu sm pa tut dala, da je pristojno okrožno v LJ. A je tle dost, če napišeš, da se more zahtevek glasit na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila? Učeri se mi res ni dalo učit tiste dooolge pogruntavščine od Mjau
Eventualni zahtevek mam pa narobe, grrr, ker sm najprej prou napisala, pol pa prečrtala, in napisala objektivna kumulacija Krneki! Sploh ne vem kaj je to objektivna kumulacija A to sploh obstaja?
Aja, kakšen je pa sploh kriterij tle? A kdo ve?
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
) - pravdno sodišče, če ugotovi, da je nepristojno, ne more odstopit zadeve upravnemu organu. Upravni organ, če ugotovi, da je nepristojen, pa lahko zadevo odstopi pravdnemu sodišču. Je tko?
vsaj to znam, citirat... 
]
grrr
