a lahko kdo za tole rešitve z letošnjih vaj pove? bi bil res hvaležen...
8. VRNITEV V PREJŠNJE STANJE, VROČANJE, ROKI
(CPP-vaje 2011)
1. Toženec, ki predhodno ni odgovoril na tožbo, ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo in sodišče je izdalo sodbo na podlagi izostanka (stari ZPP). Nato je predlagal vrnitev v prejšnje stanje ter pri tem navedel, da je bil v času naroka hudo bolan in da je telefonsko želel obvestiti sodnico, vendar ga v centrali sodišča niso hoteli prevezati k sodnici. Kot dokaz za svoje navedbe je predlagal vpogled zdravniškega potrdila – na tem je pisalo “dne ….. je …… visoko febrilen in ni sposoben za svoje delo.” Sodišče je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. S pritožbo in revizijo pritožnik ni uspel. Ali bo pritožnik uspel z ustavno pritožbo? (Sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 167/97 z dne 25.3.1998 ter sklep Ustavnega sodišča v zadevi Up 184/98 z dne 2.2.1999).
2. Po prejemu obsodilne sodbe sodišča prve stopnje je odvetnik toženca osmi dan pritožbenega roka odšel na lov na Hrvaško. Tam je nameraval ostati štiri dni, vendar se je zastrupil s hrano, kar potrjuje tudi zdravniško potrdilo, izdano v zagrebški univerzitetni kliniki. Zdravnik ga tudi opravičuje od dela za čas, “odvisno od tegob”). Nato je ostal na okrevanju pri sorodnikih v Zagrebu, v kraj odvetniške pisarne pa se je vrnil popoldne, zadnji dan pritožbenega roka. Pritožbo, skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, je vložil tri dni zatem. Ali sme sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti z utemeljitvijo:
da bi odvetnik pritožbo lahko izdelal že preden je odšel na lov, saj je pred odhodom na lov potekla že polovica pritožbenega roka;
da bi lahko telefonsko iz bolnišnice poskrbel za substitucijo;
da bi lahko pritožbo vložil zadnji dan pritožbenega roka
da je v primeru daljše odsotnosti odvetnik dolžan delo v pisarni organizirati tako, da bo poskrbljeno za normalno delo, tudi če se odvetniku ob odsotnosti zgodi kaj nepredvidenega.
3. Študent je odšel na mesec in pol trajajoče potovanje. Pooblaščenca za sprejem pisanj ni postavil, odsotnosti uradno ni priglasil. V vmesnem času mu je bila po pravilih o fikciji opravljena vročitev tožbe, potekel pa je tudi rok za odgovor na pritožbo in sodišče je izdalo zamudno sodbo. Ali lahko toženec uspe s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje? Kaj pa če bi študent šel na potovanje za dobrih šest mesecev?
11. Vročevalec je tožbo vročil tako, da je že pri prvem poskusu vročitve v nabiralniku pustil tožbo. Toženec, ki je bil v tem času ravno na dopustu, tožbe ni pravočasno dobil in seveda nanjo ni odgovoril. Zato je sodišče proti njemu izdalo zamudno sodbo. Toženec je nato vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje (in obenem napisal odgovor na tožbo, tj. opravil zamujeno procesno dejanje). Ali je ravnal prav?
4. A se je kot študent iz Kopra (kjer je živel pri starših) odselil v Ljubljano, kjer ima najeto stanovanje (ter v njem živi). V Koper se vrača le občasno (cca. 1x mesečno za dva dni). Stalno prebivališče ima sicer še vedno prijavljeno v Kopru (začasno pa v Ljubljani). Tožnik je proti njemu v Kopru vložil tožbo. Vročevalec je tožbo vročil tako, da je na naslovu v Kopru, kjer živijo A-jevi starši, A-jevemu očetu (ki je odprl vrata) pustil obvestilo, da mora A tožbo v 15 dneh dvigniti na pošti. Ker ta tega ni storil, je po poteku roka vročevalec pisanje izročil A-jevemu očetu (ki je tedaj zopet odprl vrata). Ali je vročitev pravilna (gl. čl. 140 in 142 ZPP)?
5. A je vložil zoper B-ja tožbo. Ker mora biti v tožbi označeno tudi prebivališče strank, je vpisal B-jevo prebivališče – prepisal je podatke iz Centralnega registra prebivalstva (CRP). Ko je sodišče poskusilo opraviti vročitev, se je pošiljka s tega naslova vrnila nevročena z oznako »odselil, neznano«. Kako naj ravna sodišče v tem primeru:
tožbo naj A-ju vrne v popravo; v tožbi namreč ni označeno pravo prebivališče nasprotne stranke in očitno tožba ni popolna; če A tožbe ne bo popravil z navedbo pravega naslova toženca, pa bo sodišče tožbo zavrglo;
vročitev naj se enostavno opravi tako, da se obvestilo pusti na naslovu, ki je v CRP vpisan kot prebivališče toženca, čeprav toženec tam dejansko več ne stanuje; po pravilih o fikciji vročitve (čl. 141, 142, 143 ZPP) se bo vročitev štela za opravljeno;
- nič od zgoraj navedenega, pač pa ………..
7. A, slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Amsterdamu, je vložil tožbo pred sodiščem v Ljubljani. Kako naj mu sodišče vroči odgovor na tožbo in poziv na narok za glavno obravnavo?
6. Pritožbeno sodišče je sodbo po nejavni seji izdalo 15.9.2000. Pet dni pred tem je tožnik odpovedal pooblastilo odvetniku, ki ga je dotlej zastopal. Sodišče je sodbo vročilo odvetniku. Prejel jo je 30.10. Ta je sodbo poslal stranki, ki jo je prejela 15.11. Stranka je revizijo vložila 10.12.2000. Ali je revizija pravočasna (rok za dovoljeno revizijo je 30 dni)?
8. A je sodbo v sporu za izpolnitev pogodbe prejel po pošti 10.7. Pritožbeni rok je 15 dni. ZPP določa, da v primeru, če je zadnji dan pritožbenega roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Po Zakonu o sodiščih so v času med 15. julijem in 15. avgustom sodne počitnice, ko sodišče opravlja le nujne zadeve (obravnavana pa med te ne sodi). Roki med sodnimi počitnicami ne tečejo. Kdaj začne teči in kdaj bo potekel pritožbeni rok?
10. A je proti B-ju vložil tožbo. Tožba ni bila popolna, saj A ni navedel B-jevega naslova. Sodišče je tožniku vrnilo tožbo v popravo in mu določilo rok 15 dni, v katerem mora tožnik tožbo popraviti. Poučilo ga je, da bo v nasprotnem primeru skladno s čl. 108 ZPP tožbo zavrglo. Toženec tožbe v tem roku ni popravil, pač pa je to storil šele dvajseti dan po poteku roka – do tedaj pa sodišče sklepa o zavrženju tožbe še ni izdalo. Ali lahko sodišče to še stori?
13. Rok za pritožbo znaša 15 dni. Pritožnikov odvetnik je sedmi dan pritožbenega roka poslal sodišču predlog za podaljšanje roka. Skliceval se je na težave pri zbiranju dokumentacije in pri komuniciranju s stranko – ta je tujec in je treba sodbo najprej prevesti, tako da se lahko stranka odloči, ali sploh želi vložiti pritožbo. Ali lahko sodišče predlogu za podaljšanje roka ugodi?
12. Objektivni rok za izpodbijanje arbitražne odločbe je bil po starem čl. 478 ZPP eno leto. Po čl. 111/2 se v primeru, če je rok določen po dnevih, dan vročitve oz. dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje v rok, temveč se za začetek roka vzame prvi naslednji dan. Po čl. 111/3 se rok, ki je določen v letih, konča s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Gl. tudi čl. 111/4 ZPP. V konkretnem primeru je stranka za razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe zvedela v soboto, 4. 6. 2005. Tožbo za izpodbijanje je vložila 5. 6. 2006. Ali je bila tožba pravočasna?