Izpitna vprašanja

[mi_lenca]

Lale poglej rešene vaje gor, tak ko ti je bini predlagala, če ti pa kaj ne bo jasno, pa komot predebatiramo. Res je občutno preveč za napisat

[lale]

ok. sm mislu, ker je to za 2011, da je ful neki sprememb...

[lale]

kako je pa s temi powerpointi o evropskem sodišču za ČP pa enimi primeri? a to je treba znat?

[*bini*]

kako je s to zamudno sodbo - a temelji na fikciji da toženec pripoznava usa dejstva al ne ?

[*bini*]

kako je pa s temi powerpointi o evropskem sodišču za ČP pa enimi primeri? a to je treba znat?

sploh ne vem da obstajajo kkšni powerpointi

[nejcs]

kako je s to zamudno sodbo - a temelji na fikciji da toženec pripoznava usa dejstva al ne ?

1. priznaš dejstva - pripoznaš zahtevek
2. ja, zamudna sodba temelji na fikciji, da je toženec priznal dejstva

[*bini*]

je tle mogoče kdo k je hodu na predavanja ? zanima me kok se je kj delal pristojnosti, kok u podrobnosti je to treba znat ? a je treba vedt krajevno prisotjno za use - npr ladje,odškodninski spori,zakonski spori itd

[Shady]

kako je s to zamudno sodbo - a temelji na fikciji da toženec pripoznava usa dejstva al ne ?

1. priznaš dejstva - pripoznaš zahtevek
2. ja, zamudna sodba temelji na fikciji, da je toženec priznal dejstva

Mislm, da to ni isto. To sem najdu na forumu:

12. Kakšna je lahko sodba če toženec pripozna vsa dejstva.
Tega vprašanja prej sploh vidla nisem. Če toženec pripozna vsa dejstva, je lahko sodba ali ugodila ali zavrnilna ja - odvisno od utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če bi pa on pripoznal zahtevek, bi se pa izdala sodba na podlagi pripoznave, seveda pod pogojem, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagat. Potrebno je ločit pripoznavo dejstev od pripoznave zahtevka.

[lale]

tale powerpoint me zanima.

[*bini*]

ok sm zaštekala. ja pač to vem da pripoznava dejstev in pripoznava zahtevka ni isto. in ja zamudna sodba temelji na fikciji da toženec pripoznava dejstva, ker to za samo sodbo itak še nč ne pomen. Ker morjo pr pripoznavi dejstev vedno it preverjat sklepčnost tožbe. in če je sklepčna potem se izda zamudna sodba, če pa ni sklepčna se pa izda zavrnilna sodba.

glede tegale powerpointa pa ne vem. a so ble tole slučajno enkat vaje ? sicer jst na teh vajah nism bla, ampak mi je ena rekla da so ble brezveze, tko da mislm da tega ni treba znat. pomoje je za izpit zakon pa vaje zadost

[nejcs]

Razmišlaš v pravo smer, js sm te sam hotu opozorit, da ne obstaja "pripoznava dejstev", ampak PRIZNANJE dejstev...
Pripoznava je rezervirana za zahtevek...
So pa velike razlike med priznanjem dejstev in pripoznavo zahtevka...
Sorry, če sm povzroču z vezajem zmedo...

[*bini*]

ajaaa, ok kul, hvala da si me opozoru na to razliko kr sama je nism opazla, upsala

[bajna]

drgač te vaje od vročanja in vrnitve v prejšnje stanje niso enako rešene, ker so novosti.

[*bini*]

kaj je razlika med pritožbo pa posebno pritožbo ?

npr v 73. členu = Zoper sklep, s katerim se zahtevi za izločitev ugodi, ni pritožbe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritožbe.

[tjaskaa_]

Zoper sklep, s katerim se zahtevi za izločitev ugodi, ni pritožbe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritožbe

Če mene prašaš je nekak tako, zoper udgodilni sklep se sploh ne moreš pritožit, zoper zavrnilni sklep pa --> ni posebne pritožbe. To pomeni, da je mogoče sklep izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari.

Moje skromno mnenje

[Shady]

Posebna pritožba = če piše, da je ni, pomen, da se sklep lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo, vendar tak sklep se lahko tudi takoj izvrši. Uglavnm, isto kokr je tjaskaa rekla

Mene pa zanima glede povrnitve stroškov, razumem kaj je načelo uspeha, ne vem pa kva je načelo krivde kot korektiv prvega?

[*bini*]

tole piše glede tega u skripti :

Temeljna pravila o povrnitvi pravdnih stroškov
Veljata 2 temeljna kriterija:
(1) kriterij uspeha v pravdi – stranka, ki v pravdi v celoti propade, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti pravdne stroške. Če stranka le delno zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh:
● določi, da krije vsaka stranka svoje stroške,
● naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ali intervenientu sorazmeren del stroškov.

(2) kriterij krivde – stranka mora ne glede na izid pravde povrniti stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali naključju, ki se je njej primerilo. Krivdna povzročitev stroškov je podana, če stranka:
● zlorablja procesne pravice, ali
● poskuša s procesnimi dejanji zavlačevati postopek.
Nekrivdni primer povzročitve stroškov je bolezen stranke, zaradi katere je prišlo do preložitve naroka, vrnitve v prejšnje stanje,...

[nusa]

ima kdo mogoče odgovor na 2. in 3. alinejo iz 6. vprašanja pri stroških(iz vaj) ?

[Shady]

ali lahko A, če v pravdi zmaga, od B‐ja uveljavi povrnitev stroškov; ali to lahko stori država?
Država lahko terja, pride do zakonite cesije, B pa bo moral stroške povrniti sam, če je izgubil.

ali lahko država v primeru, če A v pravdi zmaga (šlo pa je za velik znesek; npr. 20.000 EUR) in s tem pridobi velika finančna sredstva, od A‐ja zahteva povrnitev stroškov, ki jih je A dobil v sistemu brezplačne pravne pomoči?
Po zakonu se lahko premoženje pridobi tudi tako, če država ni imela stroškov, saj vse kar bo dobil od BPP terjala od nasprotnika. Če bi mu zmanjkalo denarja pa bi lahko sicer terjala od pridobitelja.

To je iz vaj iz foruma, k js mam v zapiskih tud premal napisan glede tega, ampak mogoče ti tud kj pomaga:
Brezplačna pravna pomoč - kot razmerje med državo in revnim, ne posega v obveznost povrnitve stroškov nasprotne stranke, če bo izgubil bo moral vseeno plačati (to, da mora plačati, najbrž tukaj leti na Aja). Stroškovni riziko za revnega in riziko za Bja, ker ne ve, če bo od Aja dobil povrnjeno, ker je šibkega premoženjskega stanja.

[SHaMa]

7.)pripišite kako v pravdnem postopku stranka lahko navaja nova dejstva in dokaze: dopustno neomejeno (da), ni dopustno(ne) oz. pod pogojem mogoče navajati nova dejstva in dokaze:
-v tožbi in odgovori na tožbo.................................

-na prvem naroku za glavno obravnavo.............................
-na drugem naroku za gl. obravnavo........................
-v pritožbi
-v reviziji
-na prvem naroku za gl obravnavo v sporu majhne vrednost


-če tožnikov predlog za obnovo temelji na razlogu novih dejstev,so ta dejstva morala nastati v času......................................... a je kle v času prvega naroka za glavno obravnavo na prvostopenjskem sodišču??

[lale]

7.)pripišite kako v pravdnem postopku stranka lahko navaja nova dejstva in dokaze: dopustno neomejeno (da), ni dopustno(ne) oz. pod pogojem mogoče navajati nova dejstva in dokaze:
-v tožbi in odgovori na tožbo.......DA..........................

-na prvem naroku za glavno obravnavo...........DA..................
-na drugem naroku za gl. obravnavo..........NE..............
-v pritožbi NE
-v reviziji NE
-na prvem naroku za gl obravnavo v sporu majhne vrednost NE


-če tožnikov predlog za obnovo temelji na razlogu novih dejstev,so ta dejstva morala nastati v času......................................... a je kle v času prvega naroka za glavno obravnavo na prvostopenjskem sodišču??

395/II - tukaj piše, da preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo

[*bini*]

A opozicijski ugovor lahko da toženec samo če zatrjuje da je plaču po koncu GO ?

[bajna]

če bi plačou že prej bi verjetno že v samem postopku ugovarjou, ali pač?

[nejcs]

Opozicijski ugovor se poda v izvršilnem postopku - gre samo za to, da toženec ugovarja, da tisto, kar mu je bilo s sodbo naročeno, je že plačal. Če bi slučajno plačal že pred koncem GO, tega ne bi mogel potem ugovarjati z opozicijskim ugovorom, saj ta ni namenjen ugotavljanju pravilnosti in zakonitosti sodbe.

Ali otrok stranke lahko odkloni pričanje??

[Shady]

Opozicijski ugovor se poda v izvršilnem postopku - gre samo za to, da toženec ugovarja, da tisto, kar mu je bilo s sodbo naročeno, je že plačal. Če bi slučajno plačal že pred koncem GO, tega ne bi mogel potem ugovarjati z opozicijskim ugovorom, saj ta ni namenjen ugotavljanju pravilnosti in zakonitosti sodbe.

Ali otrok stranke lahko odkloni pričanje??

Na hitr, kar js najdm je sam to, sam nism sigurn, da je to prov:

229. člen

Vsak, kdor je povabljen za pričo, mora na povabilo priti, in če ni z zakonom drugače določeno, mora tudi pričati.

Kot priče se smejo zaslišati le osebe, ki so zmožne dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo.

233. člen

Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če ima za to tehtne razloge, zlasti še, če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena; svojega zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, kot jo določa zakon, ki ureja zakonsko zvezo, ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca.

Predsednik senata opozori pričo, da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje.