Pravnica.net

don napisal/-a: 6. predpisana obrestna mera zamudnih obresti trenutno znaša 17% letno. Ali se lahko U in D dogovorita za obrestno mero, ki znaša in zakaj tko?
a) 10%
b)20%
C)30%

stranki se lahk dogovorita za obresti, ampak ne smejo bit več kt 50 % večje od zakonitih, zato sta a in b OK, c pa ne ker gre tle za oderuškle obresti.

nusa napisal/-a:Arndovia in vsi ostali ki še niste ziher:) izpodbojnost velja ex tunc!! jaz mam tako s predavanj, dexter ma tako s predavanj tudi logično je tako+ bini in jaz sma preverle tole pri vlahkovi !!

na strani 13 v tej temi je tudi že na to temo pa si še tam preberi!

Tako je, in to je treba še enkrat citirati, ker še vedno ni vsem jasno.

IZPODBOJNOST učinkuje EX TUNC!
("Razen če bi se stranki dogovorili, da učinkuje za naprej" - by Ada )

1. B je zaposlen kot voznik tovornjaka priklopnika v organizaciji, ki se ukvarja s prevozi blaga. Nekega dne je B vozil svoj tovornjak po magistralni cesti. Nenadoma je silovito kihnil. Pri tem je zamajal volan in zaneslo ga je na drugo stran ceste, kjer se je zaletel v nasproti vozeči osebni avtomobil. Nastal je ogromna škoda.
A) Organizacija odgovarja za B-ja kot svojega delavca.
a. objektivno;
b. subjektivno.

B) Organizacija odgovarja za škodni dogodek:
a. subjektivno, zato za škodo, ki jo je delavec pri tem, ko je kihnil, ne bo odškodninsko odgovorna, saj delavec ni bil malomaren;
b. krivdno, saj je bila malomarna pri izbiri delavca;
c. objektivno.
zanima me odgovor pri B. v skripti piše, da odgovarja objektivno za škodni dogodek, če opravlja nevarno dejavnost.


2. Če oškodovanec s svojim ravnanjem prizadene ugled pravne osebe in pri tem ne nastane premoženjska škoda, ima pravna oseba:
a. pravico do objave preklica ali objave sodbe;
b. pravico do plačila denarne odškodnine;
c. pravico do objave preklica ali objave sodbe in plačila denarne odškodnine;
d. nima nobenega zahtevka, ker pravna oseba ne more utrpeti enega izmed oblik premoženjske škode po 155. členu ZOR;
e. vse zahtevke, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem.
Kako je to po OZ, a lahko pravna oseba dobi denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo?


3. V katerem od naštetih primerov je zmota v nagibu vplivala na veljavnost pravnega posla:
a. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v zmoti;
b. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od druge pogodbene stranke;
c. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od tretje osebe;
d. pri neodplačni pogodbe, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od druge pogodbene stranke;
e. pri neodplačni pogodbi, sklenjeni v zmoti;
f. v vseh zgoraj naštetih primerih.

4. pogodba, ki jo sklene popolnoma neposlovna oseba je nična ali je možno tudi, da veže, če je samo v korist poslovno nespoosobni osebi?

5. Kdaj dospe obveznost, ko rok ni določen? vem, da se šteje, da je dolžnik v zamudi, ko upnik opomni dolžnika naj izpolni. tuki me zanima, če se šteje že od začetka za dospelo?

6. Za denarno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode, ki je prisojena s pravnomočno sodno odločbo, tečejo zamudne obresti.
a. od dneva nastanka škode;
b. od vložitve tožbe,
c. od dneva izdaje sodbe na I. stopnji;
d. od dneva pravnomočnosti sodbe.
a ni tukaj, od dneva, ko sodišče ugotovi škodo?

lale napisal/-a:1. B je zaposlen kot voznik tovornjaka priklopnika v organizaciji, ki se ukvarja s prevozi blaga. Nekega dne je B vozil svoj tovornjak po magistralni cesti. Nenadoma je silovito kihnil. Pri tem je zamajal volan in zaneslo ga je na drugo stran ceste, kjer se je zaletel v nasproti vozeči osebni avtomobil. Nastal je ogromna škoda.
A) Organizacija odgovarja za B-ja kot svojega delavca.
a. objektivno;
b. subjektivno.

B) Organizacija odgovarja za škodni dogodek:
a. subjektivno, zato za škodo, ki jo je delavec pri tem, ko je kihnil, ne bo odškodninsko odgovorna, saj delavec ni bil malomaren;
b. krivdno, saj je bila malomarna pri izbiri delavca;
c. objektivno.
zanima me odgovor pri B. v skripti piše, da odgovarja objektivno za škodni dogodek, če opravlja nevarno dejavnost.


2. Če oškodovanec s svojim ravnanjem prizadene ugled pravne osebe in pri tem ne nastane premoženjska škoda, ima pravna oseba:
a. pravico do objave preklica ali objave sodbe;
b. pravico do plačila denarne odškodnine;
c. pravico do objave preklica ali objave sodbe in plačila denarne odškodnine;
d. nima nobenega zahtevka, ker pravna oseba ne more utrpeti enega izmed oblik premoženjske škode po 155. členu ZOR;
e. vse zahtevke, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem.
Kako je to po OZ, a lahko pravna oseba dobi denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo?


3. V katerem od naštetih primerov je zmota v nagibu vplivala na veljavnost pravnega posla:
a. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v zmoti;
b. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od druge pogodbene stranke;
c. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od tretje osebe;
d. pri neodplačni pogodbe, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od druge pogodbene stranke;
e. pri neodplačni pogodbi, sklenjeni v zmoti;
f. v vseh zgoraj naštetih primerih.

4. pogodba, ki jo sklene popolnoma neposlovna oseba je nična ali je možno tudi, da veže, če je samo v korist poslovno nespoosobni osebi?

5. Kdaj dospe obveznost, ko rok ni določen? vem, da se šteje, da je dolžnik v zamudi, ko upnik opomni dolžnika naj izpolni. tuki me zanima, če se šteje že od začetka za dospelo?

6. Za denarno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode, ki je prisojena s pravnomočno sodno odločbo, tečejo zamudne obresti.
a. od dneva nastanka škode;
b. od vložitve tožbe,
c. od dneva izdaje sodbe na I. stopnji;
d. od dneva pravnomočnosti sodbe.
a ni tukaj, od dneva, ko sodišče ugotovi škodo?

1.B-c
2.b- člen 183.
3.b, d, e
4.jaz bi rekla, da je nična
5.dospe takoj, zamuda pa nastane šele z opominom
6.b

Hmm a nista pri 2. vprašanju pravilna odgovora a) in b)? Če ne nastane škoda PO, ima pravico do objave preklica ali sodbe ALI plačila denarne odškodnine (če pa ji nastane škoda, pa do objave IN plačila)...??
Pa glede zmote v nagibu, meni se zdi da je pravilni odgovor samo e)-pač sklenjena v zmoti. Pri b) in d), gre za prevaro...ok, saj si v zmoti, če te nekdo prevara, ampak tu lahko izpodbijaš zaradi prevare, ne pa zmote v nagibu?
Ne vem no, tole dvoje mi res ni jasno...

A ni pri drugem c???

Ne, ker ni nastala premoženjska škoda PO, če bi nastala, bi pa bilo prav c)

sj pravna oseba ima pravico do denarne odškodnine tud pri nepremoženjski, tista izjema od satisfakcije in to

nicole poglej člen 183! Denarna odškodnina se prisodi tudi če premoženjske škode ni.

ja...ampak jaz sem skoz mislila, da če gre za nepremoženjsko škodo, da se prisodi denarna odškodnina ali objava preklica, ne oboje hkrati...očitno imam narobe zapisano. Torej je c) odgovor pravilen, ne glede na to, ali sprašujejo za premoženjsko ali nepremoženjsko škodo?

Objava sodbe ali popravka

178. člen

Če gre za kršitev osebnostne pravice, lahko sodišče odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino.

pravna oseba NIMA osebnostnih pravic zato ta člen pri pr. osebi ne pride v poštev!! zato je pravilen samo odgovor b pri 12. vprašanju(183.čl).

ups. pri 2. vprašanju:)

nusa napisal/-a:Objava sodbe ali popravka

178. člen

Če gre za kršitev osebnostne pravice, lahko sodišče odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino.

pravna oseba NIMA osebnostnih pravic zato ta člen pri pr. osebi ne pride v poštev!! zato je pravilen samo odgovor b pri 12. vprašanju(183.čl).

Na podlagi tega argumenta sem tudi jaz za odgovor b, c pa ne pride v poštev.

3. Za neizpolnitev obveznosti odgovarja dajalec are, prejemnik are lahko zahteva izpolnitev ali povrnitev skode (aro vrne ali vsteje) ali obdrzi aro. Kaksna obligacija je to?

Jaz bi rekla da realna.

alternativna obligacija, kjer lahko izbira upnik?

Jaz nebi rekla da gre za alternativno-ker je alternativna vrsta obveznosti glede na določljivost predmeta. Z aro pa samo utrdita obveznost, in pogodba je sklenjena ko se ara da, ne pa že ko je dogovorjena- gre za realen dogovor. Tukaj mamo predmet prvotne obveznosti npr. že določen, če pa pride do neizpolnitve obveznosti in je ara zravn dogovorjena, je ta izbira upnika kaj bo zahteval ( ampak zaradi neizpolnitve pogodbe).

Torej če si jst prow predstavljam velja tako, da je ARA REALNI KONTRAKT, a se lahko reče tudi, da je AKCESOREN KONTRAKT, akcesorna obveznost?

Neki sem raziskoval pa sm našu tole: Vsak kontrakt je pogodba, ni pa vsaka pogodba kontrakt. S kontrakti nastajajo pogodbene obveznosti. S pogodbami pa se obligacijsko razmerje ustanovi, spremeni, ali ukine.

Kakšne vrste obveznost je torej ARA v tem primeru o kerem teče govor? Realna ali akcesorna obveznost?

Sej se mi že mal meša vrjetn

Akcesorni pravni posel verjetno ja, saj nima svoje samostojnosti ali? Realen pa tudi, saj se utrdi s tem obveznost, ni verjetno mogoče, da se dogovorita, da pa bosta "naredila" aro... v bodoče, kot kaj... ? Ah moje nebuloze xD

Ara je tako realen kot tudi akcesoren pravni posel.

Ja pa rabim malo pomoči tukaj :

Primer: A med vožnjo povzroči prometno nesrečo,ker mu zavore ne delajo pravilno. Pri tem B-ju nastane velika škoda, A pa pravi,da on za prometno nesrečo ne odgovarja,ker je avto ravno iz servisa in tudi sicer redno skrbi zanj. Ali bo A s svojim ugovorom uspel:

Sicer sem gledal 154. OZ:
Odg. za premikajoča vozila, če je izključna krivda enega... To odpade.
če krivda obojestranska... ne gre
če ni kriv nobeden (A ni, ker je servisiral al kako?) B itak ne. Pol po 50/50 razen če pravičnost bla bla.

? Hilfe!

Mi lahko mogoče kdo pomaga:

V katerem od naslednjih primeru gre za utemeljen zahtevek iz naslova poslovodstva brez naročila:
a. A je na cesti našel poškodovanega in nezavestnega B-ja in ga odpeljal v bolnico. A zahteva povrnitev stroškov prevoza in izgubo zaslužka;
b. A je za svojega soseda B-ja od poštarja prevzel pošiljko iz katere izhaja, da jo je B naročil in da je plačljiva po prevzetju. A je plačal 5.000 SIT in zahteva povrnitev;
c. B je svojemu sosedu A -ju naročil, da naj ta zanj ne prevzema poštnih pošiljk. A pa je ravnal tako kot v točki b;
d. B je na svojem vrtu zanetil požar z namenom, da bi zgorela vrtna lopa, ki je bila visoko zavarovana. A je šel mirno in pogasil požar ter od B-ja zahteva povrnitev stroškov za poškodovano obleko;
e. A je od poštarja prevzel poštno pošiljko, plačljivo po prevzemu, misleč, da gre za stvari, ki jih je naročil po kataloški prodaji. Izkaže se, da so v paketu stvari, ki jih je naročil B. A od B-ja zahteva, da prevzame paket in mu plača 5.000 SIT, ki jih je A plačal ob prevzemu.

Odgovor naj bi bilo a in d. Zakaj ne še e? A ni tko, da ima pravico do povračila stroškov za svoj trud, če je opravljal tuj posel dobroverno?

o, kaj pa tale:

Izvajalec se je 5.1. naročniku zavezal, da mu bo 30.10. izdelal po meri litoželezni kamin. V času od 30.5. do 31.8. se je cena litega železa na trgu povečala za 25% in se pri tej ceni ustalila. 1.10. je izvajalec zahteval razdor pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin oziroma povečanje pogodbeno dogovorjene cene, sorazmerno s povečanjem cene materiala, ki ga za izdelavo potrebuje. Ali je zahtevek utemeljen?

656. člen OZ
(1) Če je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja.
(2) Vendar lahko v tem primeru izvajalec zahteva samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov, razen če so se cene za elemente zvišale potem, ko je prišel v zamudo.

Hmmm.. ampak a ne velja to samo za gradbeno pogodbo?