Izpitna vprašanja

[sunshine]

A mi lahko en pomaga (če niste že vsi na morju ) s tema dvema vprašanjema DA/NE

V sistemu ipso iure je dedna izjava sprejema dediščine konstitutivne narave. DA, ker je tudi sklep na podlagi te izjave konstitutivne narave
V sistemu ipso iure dedič s prehodom zapuščine nanj dobi lastninsko pravico na predmetih iz zapuščine, ne pa tudi posesti. DA al kaj

pr drugmu dobi dedič z prehodom zapuščine (tj z zapustnikovo smrtjo) lastninsko in posestno varstvo.

[legally blond]

Prvega sem že ugotovila in je NE.
Hm.....torej je pri drugem NE? Ker gre samo za posrednega posestnika?

[legally blond]

Mi lahko en pomaga rešit tele primere?

1) Zapustnica ni imela otrok, imela pa je sestro A in dva brata: B in C ter starše. Svoje premoženje je ob odhodu v tujino razdala staršema po enakih delih. V tujini je pridobila veliko premoženje – prihranke v višini 1.000.000 EUR-ov in se z njimi vrnila domov. Kmalu zatem je umrla. Zapustničina mati je umrla mesec dni pred njo. Kdo deduje, kakšni so deleži in na kakšen način bodo dediči dedovali svoje deleže?

Oseba A je v oporoki za dediča svojega premoženja postavila sina B, v njegovo breme pa je določila tudi volilo, to je denarni oznesek 1.000.000 SIT, ki ga naj ta izplača prijatelji C. drugega v oporoki ni bilo določenega. Prijatelj C je umrl nekaj ur pred osebo A, brez oporoke, zapustil pa je dve hčerki, ki sta se priglasili kot dedinji volila po njenem očetu in sicer vsaka do 1/2 voljenega zneska. Ali bosta uspešni?
Predvidevam da ne, ker če volilojemnik umre pred oporočiteljem volilo pripade tistemu, ki je bil dolžan volilo izpolniti (če ne izhaja kaj drugega iz oporoke)?

HVALA!

[nusa]

Prvega sem že ugotovila in je NE.
Hm.....torej je pri drugem NE? Ker gre samo za posrednega posestnika?

pri drugem je da- dobi Lp in posest!


maaah pa moje površno branje v tem primeru je odgovor NE(ker pridobi LP in posest)

[nusa]

Mi lahko en pomaga rešit tele primere?

1) Zapustnica ni imela otrok, imela pa je sestro A in dva brata: B in C ter starše. Svoje premoženje je ob odhodu v tujino razdala staršema po enakih delih. V tujini je pridobila veliko premoženje – prihranke v višini 1.000.000 EUR-ov in se z njimi vrnila domov. Kmalu zatem je umrla. Zapustničina mati je umrla mesec dni pred njo. Kdo deduje, kakšni so deleži in na kakšen način bodo dediči dedovali svoje deleže?

Oseba A je v oporoki za dediča svojega premoženja postavila sina B, v njegovo breme pa je določila tudi volilo, to je denarni oznesek 1.000.000 SIT, ki ga naj ta izplača prijatelji C. drugega v oporoki ni bilo določenega. Prijatelj C je umrl nekaj ur pred osebo A, brez oporoke, zapustil pa je dve hčerki, ki sta se priglasili kot dedinji volila po njenem očetu in sicer vsaka do 1/2 voljenega zneska. Ali bosta uspešni?
Predvidevam da ne, ker če volilojemnik umre pred oporočiteljem volilo pripade tistemu, ki je bil dolžan volilo izpolniti (če ne izhaja kaj drugega iz oporoke)?

HVALA!

1. dedujejo foter(1/2) in B in C skupaj materino polovico na podlagi vstopne pravice(torej vsak od njiju 1/4)

2. tako je

[*bini*]

nusa zmotla si se. fotr bo dedoval 1/2 otroci pa bojo skupi dedoval 1/2. ampak ker so otroci trije bo usak otrok dobil 1/6 !

[nusa]

a pa res so 3je

[*bini*]

januar 09 --> Napiši kdo lahko deduje po: 1. dednem redu; 2. dednem redu 3. dednem redu 4. dednem redu

kaj je to kr ena čudna fora s tem 4. dednim redom če pa sploh ne obstaja kaj pol pač napišeš da se pr nas s 3. dednim redom zaključi in da po 4. dednem redu ne deduje nihče ker pač sploh ne obstaja ?

[legally blond]

Mi lahko en pomaga rešit tele primere?

1) Zapustnica ni imela otrok, imela pa je sestro A in dva brata: B in C ter starše. Svoje premoženje je ob odhodu v tujino razdala staršema po enakih delih. V tujini je pridobila veliko premoženje – prihranke v višini 1.000.000 EUR-ov in se z njimi vrnila domov. Kmalu zatem je umrla. Zapustničina mati je umrla mesec dni pred njo. Kdo deduje, kakšni so deleži in na kakšen način bodo dediči dedovali svoje deleže?

Oseba A je v oporoki za dediča svojega premoženja postavila sina B, v njegovo breme pa je določila tudi volilo, to je denarni oznesek 1.000.000 SIT, ki ga naj ta izplača prijatelji C. drugega v oporoki ni bilo določenega. Prijatelj C je umrl nekaj ur pred osebo A, brez oporoke, zapustil pa je dve hčerki, ki sta se priglasili kot dedinji volila po njenem očetu in sicer vsaka do 1/2 voljenega zneska. Ali bosta uspešni?
Predvidevam da ne, ker če volilojemnik umre pred oporočiteljem volilo pripade tistemu, ki je bil dolžan volilo izpolniti (če ne izhaja kaj drugega iz oporoke)?

HVALA!

1. dedujejo foter(1/2) in B in C skupaj materino polovico na podlagi vstopne pravice(torej vsak od njiju 1/4)

2. tako je

hm, ampak a ni v II. dednem redu še zakonec, tko da ubistvu deduje oče sam 1/4 pa mama 1/4, oz. se ta 1/4 deli na 3 dele. Vem da nč ne piše o zakoncu, ampak načeloma nej bi blo tko am? razlaga?

[*bini*]

ja če nikjer ne piše da obstaja zakonec pol ga pač ne moreš štet k dedovanju. v tem primeru ostanejo oče, sestra A in pa dva brata B in C - oni bojo dedoval.
Če ni zakonca, dedujeta starša od zapustnika vsak 1/2. Zato bo oče dedoval 1/2. Ker pa mama ni več živa, bojo na podlagi vstopne pravice njeno 1/2 dedoval trije otroci - 1/3 od 1/2 je 1/6 - vsak otrok po dedoval 1/6

V primeru pa da bi obbstaju tut zakonc in bi dedoval bi blo pa tko kot si ti rekla. 1/2 bi dedoval zakonc, 1/2 pa starša - vsak 1/4. Ker matere ni, pride do vstopne pravice. Tko da bi dedoval zakonec 1/2, oče 1/4, in pa sestra in dva brata vsak 1/12

[*bini*]

junij 2010 --> načelo pri oporočnem dedovanju (napisala sem in favor testamenti, boljše je, da v dvomu določilo velja v korist zakonitih dedičev)
a pa ni tko da pr ns se zavrača ta in favorem testamenti ?

[pisha]

Tako piše v knjigi. Pri nas se in favor testamenti in načelo dobrohotne razlage zavrača - v dvomu se je namreč treba držati tistega, kar je bolj ugodno za zakonitega dediča (pri razlagi oporoke seveda). In favor testamenti je uveljavljen oz. pride do izraza samo parcialno - tam, kjer je uveljavljena samostojnost posameznih oporočnih določil glede njihove veljavnosti (delna neveljavnost).

[don]

a ni nekdo par dni nazaj tuki objavu enga linka s starimi vprašanji? zdej ga pa kr ni več

[*bini*]

a tega mislš ?

[*bini*]

viktorija je na predavanjih rekla da ravnanje v korist določene osebe ni nalog ampak volilo in da zapustnik terja v svojo korist.

v knjigi na strani 169 pa piše da nalog lahko oporočitelj določi v svojem lastnem interesu. Obveznost je tu ravnajne za oporočitelja po njegovi smrti. Nalog lahko odredi oporočitelj v korist določene osebe, neidentificirane skupine ali vrste oseb, lahko pa tudi v interesu skupnosti, v družbeno dovoljene namene.

kaj je zdej tle ? a pol ubistvu je bistvena razlika med nalogom pa volilom samo to, da pač volilojemnik ima od volila samo korist, z nalogom pa se eno osebo zavezuje za določeno ravnjanje ?

[Dexter]

.

[*bini*]

.

[*bini*]

aja, tle so še rešena uprašanja iz starih izpitov, kul
ampak sm opazala par morebitnih napak, nism 100 % ampak men se zdi da je narobe. in sicer :

- notarska oporoka je lahko pisna ALI ustna ( se prav tm obkrožiš tudi b )

- registriran istospolni partner IMA pravico do nujnega delaža ( a niso itak zakonci, zunajzakonski partenrji pa registrirani istospolni izenačeni ? )

- nečak je je npr od mojga brata sin

- un primer 11) hčerka B... smo na vajah mal drugač rešl - jst mam u zvezku napisan : za gre za odpoved neuvedenemu dedovanju, ki je mogoč samo med prednikom in potomcem. Da ta odpoved velja tudi za potomce tega k se odpove, razen v primeru ko bi se ta hčerka izrecno rekla da se odpoveduje v lasntem imenu. Ker tega ni rekla, tut njeni potomci ne bojo dedoval. Zato otroka M in L ne bosta dedovala ! dedovala bi žena C in sin D - vsak 1/2

- katero premoženje in kako deduje po zakonu partner iz registrirane istospolne skupnosti ? - deduje enako kot zakonec !! ( odločba U-I-425/06 - razveljavitev 22.člena ZRIPS ). če deduje v prvem dednem redu deduje s potomci po enakih deležih, če deduje v 2. dednem redu deduje s starši - vsak 1/2.

- če pri pisni oporoki sodeluje oporočiteljeva sestrična je ta oporoka VELJAVNA, ker je sestrična 4. koleno, relativno nesposobne priče so pa sam do vklučno 3. kolena

- 7. naloga za obkroževanje, država ne pridobi zapuščine brez dediča originarno, ampak DERIVATIVNO

- 5. naloga : Zapustnikov potomec A je do svojega 45- leta živel z zapustnikom.... na vajah smo rekl tkole : določeni so posebni pogoji - 20.člen ZDKG - načeloma se prepoveduje izložitev po stvarnopravnih predpisih ; samo če gre za nepomembne dele kmetije se lahko vrne v naravi, drugače ne. Zahtevek bo zavrnjen. A bi moral narest obligacijski zahtevek - obogatitven zahtevek - B bi ga poplačal

[windy]

Hvala pisha, tale skripta zgleda super

[*bini*]

kako je s temi volili pr ZDKG

razumm da so NIČNA oporočna določba o volilu kmetijskih obdelovalnih zemljišč, ki so del zaščitene kmetije.

ampak ne razumm pa kaj je s tem če so predmet volila neobdelovalna zemljišča, stavbna zemljišča ali druge pravice in stvari, ki spadajo v zaščiteno kmetijo - na strani 126 piše da so IZPODBOJNA, medtem ko na strani 312 piše da če oporočitelj ne upošteva zapovedi, so razpolaganja NIČNA.

A bi mogoče blo tko, morš gledat une %, se prav če je DO 2% oz 10 % je IZPODBOJNA
če pa je NAD 2 % oz 10 % ja pa NIČNA

al kaj, kr neki no

[legally blond]

Jst spet težim z mal primeri

----Za zapustnico ostaneta sin in hči ter njena mati in sestra. zapustnica je leta 2001 sinu podarila stanovanje, leta 2005, ko je umrla pa je njeno zapuščino tvorilo premoženje v vrednosti 130.000€. oporoke ni napisala. opravljena je bila sodna cenitev stanovanja, izvedenec je ocenil da znaša njegova vrednost ob daritvi in glede na ocenjeno vrednost ob zapustničini smrti 150.000.000€

kdo bo dedoval in kolikšen delež oz. vrednost?

Gre za 1. dedni red, hči 1/2, sin 1/2 od 130.000; to je 75.000€.

Nujni delež pa znaša 130.000 + 150.000.000€ (vštejemo darila tistih ki bi dedovali po zakonitem dednem redu ne glede na to kdaj so jih dobili; ni pogoj v zadnjem letu) in dobimo 150.130.000€, nujni delež pa znaša polovico zakonskega, torej 1/4 tega , kar znaša 37.532.500€.

In pol od tega odšteješ 75.000€ in še sin bo mogu hčerki doplačat razliko do 37.532.500€

A je to prov al ne?
Matr, a bo treba kalkulator nosit s sabo....


----no pa še tist primer me zanima z nečakinjo (k se ful velikrat pojav), k ji da 10 let pred smrtjo darilo....ZAKAJ se njeno darilo všteje (sej ona NI NUJNI DEDIČ, ampak ma pravico do dedovanja na podlagi vstopne pravice)


HVALA za pomoč

[*bini*]

----Za zapustnico ostaneta sin in hči ter njena mati in sestra. zapustnica je leta 2001 sinu podarila stanovanje, leta 2005, ko je umrla pa je njeno zapuščino tvorilo premoženje v vrednosti 130.000€. oporoke ni napisala. opravljena je bila sodna cenitev stanovanja, izvedenec je ocenil da znaša njegova vrednost ob daritvi in glede na ocenjeno vrednost ob zapustničini smrti 150.000.000€
kdo bo dedoval in kolikšen delež oz. vrednost?

Če hči ne bo zahtevala vračunavanja daril, potem bo usak dobil 1/2 = 65.000 eur.
Pr vračunavanju daril se gre predvsem za to, al je blo to darilo namenjeno izrecno tko da je blo rečen da dobi to darilo za časa življenja zapustnika, potem pa še poleg tega darila še dedni delež


1) če se tega ne dokaže --> pride do vračunavnja daril
sin mora vrnit darilo - lahko maš idealno ali realno kolacijo
zračuna se obračunsko vredno zapuščine = 130 000 + 150 000 = 280 000
zračuna se nujni delež hčere = 1/4 od 280 000 = 70 000
nujni delež ni prikrajšan, zato bo sin dedoval stanovanje, hči pa 130 000 ( pač bo ona dobila 20 000 manj ! ker vela da če zapuščine ni dovolj da se pokrije enak delež tistemu ki ga je en dedič dobil kot darilo, potem obdarjencu ostane darilo, drug pa dobi celotno zapuščino - gledat je treba samo to da nujni delež ni prikrajšan ! )
ker če pa bi blo npr. zapuščine 200 000, potem bi pa brat dobil stanovanje 130 000 + še 25 000 od zapuščine, sestra bi pa dobila 175 000 in bi bla izenačena.

2) če pa sin dokaže, da je dobil to stanovanje kot darilo
potem pa kolacija hčerke ne bo uspešna
brat bo obdržu stanovanje
od 130 000 vsak dobi 1/2 to je 65 000
ampak ker smo prej zračunal da je nujni delež 70 000, bi lahko sestra zahtevala od brata še 5 000


unga primer z nečakinjo pa se ne spomnm zdele, tko da dj ga magar napiš...

[*bini*]

aja tle je napaka u nalogi, stanovanje je vredno 150 000 in ne 150 000 000 ( je povedala Viktorija na vajah )

[*bini*]

aja a mogoče mislš tale primer A je umrl leta 1997. Za njim sta ostala samo zunajzakonska partnerica in bratova hči....??

[legally blond]

ja sam obračunska vrednost zapuščine znaša 130.000€ + 150.000.000€
Aha sm vidla da si napisala da je NAPAKA......

pa kako naj bi bilo namenjeno izrecno, če ni blo oporoke?


un primer:

A je umrl leta 1997. Za njim sta ostali samo zunajzakonska partnerica in bratova hči. Zapustnik je celotno premoženje razdal in tako ob smrti ni imel nikakršnega premo-ženja.
- leta 1987 je bratovi hčerki dal 1.000.000 EUR-ov
- leta 1997 prijatelju B 100.000 EUR-ov
- leta 1982 prijatelju C 100. 000 EUR-ov.

Kdo deduje in koliko?