Pravnica.net

to maš v kompilaciji
js tle nism točn vedla kaj odgovarjat k sm že nek vidla, najprej poveš kaj je kej, pol pa pomoje pišeš glede teh posegov v pravice
tuki pišeš od ločitve funkcij
159 stran v praktikumu
priznanje v inkvizitornem je za hujša k.d. obvezno, pa tud drugače je najvišji dokaz, do kerga te spravjo tud s torturo
čist na začetku v praktikumu maš

Hej! Mene pa zanima če mi zna kdo konkretno razložit razliko med pripornimi razlogi in razlogi za pripor. Nekje piše, da so razlogi za pripor širši, to je pa tudi vse. In mi hkrati nič dosti ne pomaga Hvala!

to se spomnem da sm neki brala, mislm da je v praktikumu nekje napisan, sam ne najdem zdle. a je možno tud razlika pripor kot ukrep zarad nevarnosti ljudi in postopka pa pripor kot sredstvo za zagotovitev navzočnosti na obravnavi, pol pa da so priporni razlogi tisti po 201. členu?

razlogi za pripor - da je utemeljen sum in da je pripor neizogibno potreben za varstvo ljudi in nemoten potek kazenskega postopka
priporni razlogi - begosumna nevarnost, koluzijska nevarnost, iteracijska nevarnost

pozdravljeni!
a mogoče kdo ve odgovore na naslednja vprašanja?
1. Kakšen je odnos mek KPP in KMP, če je sankcija za nedovoljen dokaz samo disciplinski postopek zoper policista?
2. Teoretični pogledi na torturo!
3. Razvoj pojmovanja zasebnosti skozi prakso Vrhovnega sodišča ZDA in Evropskega sodišča za človekove pravice!
4. Pojasni načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb v okviru prava EU skozi razlike med postopkom izročitve in predaje po evropskem nalogu za prijetje in predajo. Pojasni kako se to konkretno kaže.
5. Pet primerov stvarne pristojnosti Vrhovnega sodišča!
6. Domneva nedolžnosti v primerjavi s posegi v posameznikovo osebnost!

Če kdo ve kakšen odgovor bi bila ZELO hvaležna:)

LP

gojkica napisal/-a:pozdravljeni!
a mogoče kdo ve odgovore na naslednja vprašanja?
1. Kakšen je odnos mek KPP in KMP, če je sankcija za nedovoljen dokaz samo disciplinski postopek zoper policista?
2. Teoretični pogledi na torturo!
3. Razvoj pojmovanja zasebnosti skozi prakso Vrhovnega sodišča ZDA in Evropskega sodišča za človekove pravice!
4. Pojasni načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb v okviru prava EU skozi razlike med postopkom izročitve in predaje po evropskem nalogu za prijetje in predajo. Pojasni kako se to konkretno kaže.
5. Pet primerov stvarne pristojnosti Vrhovnega sodišča!
6. Domneva nedolžnosti v primerjavi s posegi v posameznikovo osebnost!

Če kdo ve kakšen odgovor bi bila ZELO hvaležna:)

LP

3. Najprej je bla lastninska koncepcija zasebnosti (Olmstead v. US - do posega v pravico do zasebnosti pride, če pride hkrati do posega v lastninsko pravico - drugače ne gre za poseg v zasebnost; se ne uporablja več), potem se je pojavu koncept pričakovane zasebnosti (Katz v. US - zasebnost je tam, kjer jo posameznik pričakuje, vendar samo takrat, kadar je ta zasebnost družbeno upravičena - subjektivni in objektivni test prišakovane zasebnosti -->) in na koncu koncept pričakovane zasebnost ESČP razširi še na delovno mesto (Halford v. United Kingdom)

4. na grobo: načelo vzajemnega priznavanja = sodna odločba, ki jo izda ena članica EU mora biti sprejeta in priznana v vseh ostalih državah članicah EU.
Izročitev - tega načela ni bilo, zato je vedno preverjal še vsebinski vidik zaprosila za izročitev - ali je sploh upravičen (presoja se utemeljenost suma)
ENPP - ni vsebinske presoje ravno zarad tega načela (sodni organ, ki dobi tak nalog za predajo samo pogleda ali je formalno korekten - ne sme pa presojat vsebinskega vidika)

5. VSRS:
- odreja krajevno prisojnost, kadar se po ZKP ne da ugotovit katero sodišče je pristojno
- odloča o podaljšanju pripora v preiskavi za k.d., za katero je predpisana katen zapora nad 5 let (se pravi, da se bo pripor podaljšal še za tri mesece)
- odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti
- odloča o zahtevi za izredno omilitev kazni
- odloča o pritožbizoper sodbo sodišča II.stopnje

6. načeloma gre za to, da domneva nedolžnosti ni absolutna (drugače se kp sploh ne bi mogel uvesti) - več, ko imajo dokazov zoper obdolženca, se pravi višji dokazni standar ko je dosežen bolj se lahko posega v njegovo osebnost (pri razlogih za sum zgolj zbiranje obvestil, pri URS prikriti preiskovalni ukrepi, US omejevalni ukrepi). Poanta je, da domneva nedolžnosti skozi postopek počasi pada (seveda samo takrat, ko imamo za to dosti dokazov) in na koncu ali dokončno pade (OBSODBA) ali pa preraste v neizpodbojno domnevo (sodba je zavrnilna ali oprostilna - velja za ABSOLUTNO NEDOLŽNEGA). Po drugi strani, pa je domneva nedolžnosti tudi nujni pogoj za privilegij zoper samoobtožbo - se pravi so organi pregona omejeni s tem, da pa ne smejo vplivat na njegovo voljo s silo, preslepitvijo. ...

(to šesto vprašanje bi jst tko rešla, ne trdim pa da je 100% prov)

sunshine napisal/-a:razlogi za pripor - da je utemeljen sum in da je pripor neizogibno potreben za varstvo ljudi in nemoten potek kazenskega postopka
priporni razlogi - begosumna nevarnost, koluzijska nevarnost, iteracijska nevarnost

prva dva sta pogoja, zraven je še sodna odločba, sm lih našla v praktikumu

psiha hvala:)

kaj je bistvo kustodialnega zaslišanja?

kustodialno prihaja iz custody = pripor

torej zaslišanje pred priporom..to je pa vse v zakonu

aha hvala

Katere razloge preizkuša sodišče II. stopnje po uradni dolžnosti ko odloča o pritožbi? a tu pišem te izjeme od dispozitivnega načela?

Prepoved privil. zoper samoobtožbo se nanaša na t.i. testimonialne oz. komunikativne dokaze... a bi to kdo znal mal razložt?

kakšen je odnos med KPP in KMP, če je sankcija za nedovoljen dokaz samo discišlinski postopek za policista?

pa še razlika med ancilarnim in avtonomnim konceptom k.p. ...v kompilaciji tega nisem našu

don napisal/-a:Katere razloge preizkuša sodišče II. stopnje po uradni dolžnosti ko odloča o pritožbi? a tu pišem te izjeme od dispozitivnega načela?

tuki najprej poveš 383. člen ZKP, potem pa lahko govoriš še od beneficium cohaesionis, potem da po uradni dolžnosti ugotovi, če je podan upravičen dvom v resničnost odločilnih dejstev,... )kompilacija)

don napisal/-a:Prepoved privil. zoper samoobtožbo se nanaša na t.i. testimonialne oz. komunikativne dokaze... a bi to kdo znal mal razložt?

PZS se nanaša samo na obdolženčevo psiho..ni mu potrebno priznati KD ali pa izjaviti zoper sebe ali svoje bližnje (testimony =izjava). PZS pa ne velja za njegovo telo, ki je policiji vedno na voljo, da vzame kri, bris sluznice, prstni odtisi. Njegovo telo je zavarovano z PZS samo kot posredno sredstvo do priznanja, torej ne sme se ga mučiti, da bi se od njega dobilo priznanje. Poleg tega pa je obdolženec zaradi PZS oproščen edicijske dolžnosti

kakšen je odnos med KPP in KMP, če je sankcija za nedovoljen dokaz samo discišlinski postopek za policista?

don napisal/-a:pa še razlika med ancilarnim in avtonomnim konceptom k.p. ...v kompilaciji tega nisem našu

-avtonomni koncept KP - kazenski postopek ni samo sredstvo za uveljavljanje, temveč je na ustavnopravni ravni kazenski postopek obravnavan kot materialno proces. država torej procesnih pravic ne sme obravnavati relativno in jih ne sme žrtvovati v interesu učinkovitosti postopka (sicer pojma nimam kaj pomen, ampak tko piše v praktikumu )

-ancilarni koncept KP - spada pod kontitentalni tip KP. Kazenski postopek je večinoma razumljen kot golo sredstvo, s katerim se udejanjajo norme materialnega prava

Cau.. Mal pomoci prosim..

1. V akuzatornem postopku nosi dokazno breme tožilec. Razloži, zakaj to za mešani postopek ne velja popolnoma?.... A je to zato k imajo sodniki tisto instrukcijsko maksimo in lahko pac tud oni predlagajo dokaze ki so v breme in korist?? Al sem cist zmešala vse skp?

2. Kako se državni tožilec izogne načelu legalitete?.......A je to tisto k ima na voljo poravnavo, ravnanje po navodilih in odpustitev pregona??

3. Katere sankcije lahko izreče sodišče pri kaznovalnem nalogu?.. to je npr. pri skrajsanem postopku: denarno kazen, prepoved vožnje z motornim vozilom, sodni opomin, odvzem predmetov....

4. Razlike med predajo po Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo ter izročitvijo po ZKP

Hvala,
LP

une maš prov, sankcije pri kaznovalnem nalogu so v zkp-ju prov naštete, pogledj tm pod poglavje kaznovalni nalog

razlika ekstradicija in enpp - dve fazi, samo sodna; preverjanje dvojne kaznivosti, za k.d. nad 3 leta zapora in 32 naštetih ni; ni izročanja državljanov rs, izročimo tudi državljane rs; loh da je še kej, se ne spomnem zdle

a je mogoče kdo rešil zgodbico tone, tine, tilen?

ja, smo tud na tutorstvu, praši kar te zanima

aha super

kako ste rešili :
v 3. odstavku , ko so prijeli tineta in tilna in ju zadržali, ker so ocenili, da je njihovo pridržanje nujno zaradi učinkovite izvedbe hišne preiskave

v 4. odst., ko je ZOS pri odločanju o podaljšanju pripora sklenil, da se ga podaljša in sicer iz razloga ponovitvene nevarnosti

kako pa je s 6. odstavkom?

pisha napisal/-a:

gojkica napisal/-a:pozdravljeni!
a mogoče kdo ve odgovore na naslednja vprašanja?
1. Kakšen je odnos mek KPP in KMP, če je sankcija za nedovoljen dokaz samo disciplinski postopek zoper policista?
2. Teoretični pogledi na torturo!
3. Razvoj pojmovanja zasebnosti skozi prakso Vrhovnega sodišča ZDA in Evropskega sodišča za človekove pravice!
4. Pojasni načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb v okviru prava EU skozi razlike med postopkom izročitve in predaje po evropskem nalogu za prijetje in predajo. Pojasni kako se to konkretno kaže.
5. Pet primerov stvarne pristojnosti Vrhovnega sodišča!
6. Domneva nedolžnosti v primerjavi s posegi v posameznikovo osebnost!

Če kdo ve kakšen odgovor bi bila ZELO hvaležna:)

LP

3. Najprej je bla lastninska koncepcija zasebnosti (Olmstead v. US - do posega v pravico do zasebnosti pride, če pride hkrati do posega v lastninsko pravico - drugače ne gre za poseg v zasebnost; se ne uporablja več), potem se je pojavu koncept pričakovane zasebnosti (Katz v. US - zasebnost je tam, kjer jo posameznik pričakuje, vendar samo takrat, kadar je ta zasebnost družbeno upravičena - subjektivni in objektivni test prišakovane zasebnosti -->) in na koncu koncept pričakovane zasebnost ESČP razširi še na delovno mesto (Halford v. United Kingdom)

Jst bi tle sam še dodala, da je pred lastninskim konceptom veljalo da so s pravico do zasebnosti povezovali privilegij zoper samoobtožbo. Primer je Boyd vs US. Pa s Halford vs UK so potrdil mnenje US sodišča, pravica na delovnem mestu je pa pr Niemietz-u.

sti ;) napisal/-a:Hej! Mene pa zanima če mi zna kdo konkretno razložit razliko med pripornimi razlogi in razlogi za pripor. Nekje piše, da so razlogi za pripor širši, to je pa tudi vse. In mi hkrati nič dosti ne pomaga Hvala!

Razlogi za pripor so (oz. pogoji)
- Utemeljen sum
- Odločba sodišča (sklep o priporu izda P.S. na predlog D.T.)
- Vsaj 1 priporni razlog:
> begosumnost, ugotavljanje istovetnosti
> iteracijska nevarnost
> koluzijska nevarnost

Pa če je pripor odrejen zgolj zaradi ugotavljanja istovetnosti se odpravi takoj ko je ugotovljena.

aria napisal/-a:aha super

kako ste rešili :
v 3. odstavku , ko so prijeli tineta in tilna in ju zadržali, ker so ocenili, da je njihovo pridržanje nujno zaradi učinkovite izvedbe hišne preiskave

v 4. odst., ko je ZOS pri odločanju o podaljšanju pripora sklenil, da se ga podaljša in sicer iz razloga ponovitvene nevarnosti

kako pa je s 6. odstavkom?

zadržanje ni pravilen razlog

ustavno sodišče je mnenja, da pri premoženjskih deliktih damo prednost osebni svobodi, zato se šteje da ponovitvene nevarnosti ni

6. odstavek sm pa sama rešvala, pa sm napisala samo da je bil pripor nezakonit, ker ni bilo koluzijske nevarnosti, tko da tuki ne vem točno, je pa ta zgodbica iz kolokvija, tko da sigurno kdo zna odgovort na to vprašanje

Kolko se jaz spomnim tele zgodbice je bla fora v tem, da PS itak ni odredil pripora in zato je vso nadaljnje razpravljanje o priporu in pol o odškodninskem zahtevku popolnoma odveč. V 6. odstavku bi bilo bolje da bi se skliceval na kršitev privilegija zoper samoobtožbo!

Men neki ni jasno pri zahtevi o varstvu zakonitosti. Kako je s prepovedjo informacije in peius in zahtevka za varstvo zakonitosti, ki ga vloži tožilec v škodo obdolženca zkp 421/2.??? mal sm zmedena

Hm.. Nisem prepričana sam glede reformacije in peius pri zahtevi za varstvo zakonitosti če to zahteva DT, gre za to da tukaj ce vrhovno sodišče spozna da je ta zahteva utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon prekršen, vendar pa ne poseže v pravnomočno odločbo... se pravi ne stori nic, samo deklarativno ugotovi, da je prišlo do kršitve KZ-ja ali pa ZKP-ja. Torej tukaj ne pride ravno do reformacije in peius (sprememba na slabse), saj ta sprememba ne vpliva na obsojenca..

Nisem pa prepričana.. Sam pac jaz bi to tako napisala..

v tisih 5 primerih, ko se lahko opravi hišna preiskava brez odredbe..a tu morjo bit tudi obvezne priče?