Pravnica.net

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO5814.html

če prav razumem, je novela ZKP-K še v postopku sprejemanja???

Kaj pa teh miljon člankov, ki so obljavljeni pod literaturo v ŠIS (študijski viri 2010/2011), mormo tud to? Js sm brala samo tiste, ki so v Praktikumu iz 2007

Po moej ni treba no, že tega je preveč

Ne rabiš

Ok super, hvala

Potem pa mam še eno vprašanje- kok podrobno je treba znat 392., 393. in 394. ZKP (en del postopka s pritožbo)? Tuki je spet tok velik enih izjem.. Vidm pa, da v tutorskem gradivu to ni podrobno razloženo. Anyone?

Jah odvisno kako oceno hočeš . Ne pa se zanašati na tutorska gradiva, kakšne stvari so dobre, dosti pa jih manjka.

Fleurette napisal/-a: Pa še eno prošnjo mam Ma kdo vse powerpointe k jih je Tratnikova objaula na ŠIS v prvem semestru? Men ni uspelo dobit useh oz. sploh nism zihr če jih je use gor dala al je pa ful hitr snela.

a ma kdo, prosim? Nujno bi rabila
Al pa za drugi semester tud, karkoli u bistvu.

A ni blo pri Tratnikovi nekak tko, da je vsakič zbrala seznam udeležencev vaj in potem samo tistim po mailu poslala ppt? Nism bla sicer v njeni skupini.

Mal gledam stara izpitna vprašanja pa mi ni čist jasn, na kaj se nanaša tole..- razvoj pravice do zasebnosti v praksi VS ZDA in ESČP?

Od koncepta lastninske pravice (oz. nekaj takega) do koncepta pricakovane zasebnosti in relevantni case-i...

Js poznam sam Olmstead in Katz v. ZDA, kaj pa ESČP? No, bom še mal pogledala, hvala nofak

A mogoče kdo ve, če je kje objavljeno tutorsko gradivo za PPU? V tem gradivu, ki je objavljeno na forumu, je parkrat omenjeno, da je za PPU posebno poglavje (kjer nej bi ble bolj podrobno razložena tudi koncepta pravice do zasebnosti), ampak tega nikjer ne najdem..

Michelle napisal/-a:A ni blo pri Tratnikovi nekak tko, da je vsakič zbrala seznam udeležencev vaj in potem samo tistim po mailu poslala ppt? Nism bla sicer v njeni skupini.

Jz sm bla v prvem semestru pr njej in takrat je rekla da bo dala na ŠIS ta powerpoint sam za ene 2,3 dni in naj spremljamo da si takrat snamemom, pol bo pa snela da ga ne bi dobil vsi povprek k niso hodil na vaje.
Okej priznam usake 5min lih nism visela na šisu tko d mogoče sm zamudila, sm vem pa da sm učasih prou čekerala pa sploh ni objaula. Sej ene par slajdou mam sam useen glede na to d jih je mela na usakih vajah ne bi škodl dobit še ostale
V drugem semestru je pa baje pobirala seznam ljudi prisotnih na vajah, sam takrt nism bla pr njej, bi pa useen mela tele slade če bi bla kak dobra duša prpraulena to delit

Michelle napisal/-a:Js poznam sam Olmstead in Katz v. ZDA, kaj pa ESČP?

+ Halford vs. Zdruzeno kraljestvo, Niemietz vs. Nemcija (Praktikum, str. 186)

Michelle napisal/-a:A ni blo pri Tratnikovi nekak tko, da je vsakič zbrala seznam udeležencev vaj in potem samo tistim po mailu poslala ppt? Nism bla sicer v njeni skupini.

Mal gledam stara izpitna vprašanja pa mi ni čist jasn, na kaj se nanaša tole..- razvoj pravice do zasebnosti v praksi VS ZDA in ESČP?

Na začetku vaj je dala okol seznam in potem poslala ppt tega dneva, samo udeležencem oz podpisanim na listu

zanima me, če sta v maju bla seminarja o Evropskem procesnem pravu (uvod in razvoj) ter o Evropskem nalogu za prijetje in predajo?

Nekje sredi leta smo jih imeli, ker je bila Šugmanova v maju odsotna.

a mi lahko kdo prosim na kratko napiše bistvo v primerih Miranda, Brogan in Murray v. UK?

HVALA

kleopatra napisal/-a:a mi lahko kdo prosim na kratko napiše bistvo v primerih Miranda, Brogan in Murray v. UK?

HVALA

MIRANDA
Tožilstvo, ne sme uporabiti razbremenilnih ali obremenilnih izjav, ki izhajajo iz zasliševanja obdolženca, razen če dokaže, da je poskrbelo za procesna jamstva. Bistvo primera je torej, da je potrebno, pred zaslišanjem osumljenca podati pouk o procesnih jamstvih. s tem je povezana tudi pravica do zagovornika prijetega osumljenca.

BROGAN
V tem primeru osumljencev, niso peljali na sodišče, čeprav so bili v pridržanju že dalj časa kot je dovoljeno za pridržanje.
To je v povezavi s tem, da je treba vsakogar, ki mu je odvzeta prostost takoj privesti pred sodnika. Besede takoj ne smemo razumeti dobesedno, saj bi to pomenilo oslabitev procesnih jamstev. Vendar pa moramo gledati na cilj in namen tega člena, ki uzakonja temeljno pravico.

MURRY
Tu je šlo za nekega terorista, ki se je zagovarjal z molkom. Šlo je za nevarnost, da bo naredil teroristični napad. V tem primeru sodna odločba ni bila potrebna, saj je bilo ogroženo življenje.

Upam da ti bo kaj v pomoč. Tudi moji zapiski o tem so namreč bolj skopi.

Majhna pomoč:
Če sem prav poštekal tele sodbe glede svobode komunikacije kot sestavnega dela pravice do zasebnosti, v katero se posega z PPU-ji, je tako, da je praksa ameriškega sodišča)Smith vs. Maryland) taka, da sodišče reče, da je posameznik s tem, ko je prostovoljno se zavedal dejstva, da bo o opravljenih telefonskih pogovorih telefonska centrala imela evidenco in vpogled vanje(ne pa v vsebino pogovorov), tudi nekak "pristal" na tveganje, da bo ta telefonska centrala lahko te podatke posredovala policiji. Torej nekako se domneva privolitev posameznika, medtem ko ESČP pravi, da tako stališče ni vedno nujno in da je pomembno dejstvo, ali je bil posameznik seznanjen s to možnostjo' Prosim rečte če sm prav razumel, hvala.

V tem smislu, ja Pa še na sodbo US RS ne pozabi.

Kaj je bistvo teh odločb o izvedencih in CFP-ju? Vem, da je Gorkič nekaj težil s tem, ampak iz vaj pa praktikuma ne razberem najbolj(predvsem ko lahko odredijo, da je izvedenec posameznik ali pa nek organ, itd.?

A mi lahko kdo pove kako se rešuje to zgodbico???? Kako začneš sploh, na kak način pišeš To bi mogl na predavanjih ful več delat, kokr pr KMP ju, ne pa tkole k člouk nima pojma kako naj piše

dragoxxx napisal/-a:Kaj je bistvo teh odločb o izvedencih in CFP-ju? Vem, da je Gorkič nekaj težil s tem, ampak iz vaj pa praktikuma ne razberem najbolj(predvsem ko lahko odredijo, da je izvedenec posameznik ali pa nek organ, itd.?

Mislim, da je fora v tem, da ni dopustno, da bi bil organ postavljen za izvedenca, pač pa mora biti to fizična oseba, ki pa je lahko zaposlena pri tem organu.

Aha. Ja, zdej sem zasledil neko odločbo na to temo. Torej, kot izvedenec ne sme biti postavljena institucija kot taka če sodeluje pri sestavi kazenske ovadbe oz. kakorkoli sodeluje pri izvrševanju pregona na kakršenkoli način(se pravi, če recimo neka industrijska organizacija, ki se ukvarja s preučevanejm hranilnih snovi, poda kazensko ovadbo policiji, da je bilo storjeno KD umora, potem ne more ta institucija biti izvedenec v tej zadevi, če naprimer kasneje preiskovalni sodnik želi ugotoviti, kire hranilne snovi je zaužila žrtev zaradi česar je umrla? To pa zato, ker je že prej bila vključena v "sodelovanje pri pregonu" in zato obstaja dvom o njeni pristranskosti. Vendar to ne pomeni, da ni možno, da kak zaposleni te institucije ne bi bil izvedenec, če izpolnjuje uni test nepristranskoti, ki ga je izoblikovali ESČP-skratka, da pri njemu ni dvomov o nepristranskosti. A tko nekak?

v katerih primerih se prisluškovanje odredi le na zahtevo preiskovalnega sodnika?

Kdaj pa se odredi NA ZAHTEVO preiskovalnega sodnika? V 152 ZKP pise, da ukrepa po 150 in 151 clenu na pisni predlog DT s pisno odredbo odredi PS...gre pa za vprasanje iz marcevskega roka.

Da ni kdo napačno prenesel vprašanje-mogoče je mišljeno državnega tožilca, ne PS? Drugače pa mi trenutno ne pade na pamet kdaj seto lahko, če se sploh lahko zgodi.....vem le, da PS v primeru lastne zahteve le to ponavadi poda zunajobravnavnemu senatu in ta odloči....