Živjo, lep pozdrav še z moje strani. Čez dober teden imam namen it pisat KPP, pa rabim še potrenirat zgodbice, tako da bi bil vesel vsakega feedbacka
Evo, moj pogled na tole katastrofo zgoraj:
1. problem nastane ko Jože (kriminalist) predlaga Stanetu, da naj izsiljevalce skrivaj posname...
- gre za Prikrit ukrep Tajnega opazovanja (po 149.b členu), zaradi suma KD izsiljevanja, kar je sicer v redu (2. točke drugega odstavka 150. člena), ker gre za uporabo ukrepa v zasebnih prostorih (je privoljenje lastnika), je potrebna odredba preiskovalnega sodnika na predlog DT. Posledica je nezakonitost ukrepa in ekskluzija video posnetka.
2. Jožef (kriminalist) predlaga PS ukrep prisluškovanja... ccc bad decision
- po 152. členu lahko tak ukrep (prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru - 4. točka, 1 odst. 150. člen)
odredi samo preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca. Posledica je nezakonitost ukrepa in ekskluzija avdio posnetka.
3. DT (nesposoben) bi se rad zadeve rešil z povrnitvijo škode (pogojna odložitev pregona) in pametno povabi tako oškodovanca kot osumljence na razgovor, vendar pozabi na eno malenkost
- pri postopku po 162. členu tega zakona povabi državni tožilec osumljenca in oškodovanca na državno tožilstvo.
V vabilu se navede razlog vabljenja (1. odst. 163.a člen)
Zdaj, pogoj za postopek po 162. členu (pogojna odložitev pregona) je soglasje oškodovanca, samo nikjer ne piše ali mora biti to predhodno (pred narokom), ali se lahko to vse zmeni na naroku.
DT sestavi uradni zaznamek o naroku in ga priloži spisu
- V primerih iz prejšnjih odstavkov sestavi državni tožilec uradni zaznamek, v katerega vpiše izjavo osumljenca ter oškodovanca.
Uradnega zaznamka ne pošlje sodišču, če začne kazenski pregon zoper osumljenca (3. odst. 163.a člen).
4. PS na zaslišanju ne odredi pripora (utemeljen predlog DT), temveč prepoved približevanja oškodovancu (Stane)
- če se PS ne strinja s predlogom DT o omejevalnem ukrepu in izda milejši ukrep, more po uradni dolžnosti zadevo dati v odločanje ZOS-u, do odločitve ZOS-a velja milejši ukrep -
Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora, zahteva, naj o tem odloči senat (ZOS) (5. odstavek 202. člena)
5. PS želi zaslišati Staneta (oškodovanec) kot pričo in zoper njega, ker se ne odzove na vabila, odredi zapor?!
- Če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, se sme odrediti da se privede s silo, sme pa se tudi kaznovati z denarno kaznijo, določeno v prvem odstavku 78. člena tega zakona (1. odst. 244. člen)
Zapor je možen samo zoper pričo ki pride, pa noče pričati ((2. odst. 244. člen) Če priča pride, pa potem, ko je bila opozorjena na posledice, brez zakonskega razloga noče pričati, se sme kaznovati z denarno kaznijo, določeno v prvem odstavku 78. člena tega zakona; če pa tudi potem noče pričati, se sme zapreti. )
6. OK, sedaj pride najbolj genialen del:
PS ki je zoper osumljence izdal ukrep
PREPOVED PRIBLIŽEVANJA 
oškodovancu, je
povabil osumljence na zaslišanje oškodovanca... brez besed, pa če gledamo še pravno:
- 4. odstavek 178. člen - Državni tožilec, obdolženec in zagovornik so lahko navzoči pri zaslišanju priče.
Preiskovalni sodnik lahko odredi, da se obdolženec odstrani z zaslišanja, če priča v njegovi navzočnosti ne želi izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govorila resnice...
....oškodovanec sme biti navzoč pri zaslišanju priče samo, če je verjetno, da priča ne bo prišla na glavno obravnavo.
potem jim poda še pameten nasvet glede zagovornika, ki je v nasprotju z:
(2. odstavek 67. člena) Obdolženca je treba pred prvim zaslišanjem poučiti, da ima pravico vzeti si zagovornika in da je zagovornik lahko navzoč pri njegovem zaslišanju.
(9. odst. 227. člena) Obdolženec sme biti zaslišan brez zagovornika, če se je izrecno odpovedal tej pravici, obramba pa ni obvezna ali če zagovornik ni navzoč, čeprav je bil obveščen o zaslišanju
Posledica je: (10) Če obdolženec ni bil poučen o svojih pravicah iz drugega odstavka tega člena ali če dani pouk in izjava obdolženca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali če je bilo ravnano v nasprotju z določbami osmega ali devetega odstavka tega člena,
sodišče ne sme opreti svoje odločbe na obdolženčevo izpovedbo.
7. Gašperjev odvetnik vloži ugovor v katerem predlaga izločitev posnetkov in o zadevi odloči ZOS...
- Če je v tem zakonu določeno, da se
sodna odločba ne sme opirati na izpovedbo osumljenca oziroma obdolženca, priče ali izvedenca, ali na zapisnike, predmete,
posnetke, sporočila ali dokazila,
izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke sklep, s katerim izloči navedene dokaze iz spisov takoj, ko ugotovi, da gre za take izpovedbe oziroma dokaze. ( 2. odstavek 83. člena)
in pa
(3. odstavek 286. člena) Če predsednik senata sam ali na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisniki ali obvestila iz 83. člena tega zakona, izda sklep o njihovi izločitvi, preden določi glavno obravnavo, po pravnomočnosti sklepa pa jih da v poseben ovitek in izroči preiskovalnemu sodniku, da jih hrani ločeno od drugih spisov.
8. Predsednik senata zboli in zadevo dodelijo članu ZOS-a...
- S tem je bilo kršeno načelo neposrednosti -
(1. odstavek 298. člena) Predsednik, člani senata, zapisnikar in nadomestni sodniki in sodniki porotniki (290. člen) morajo biti nepretrgoma na glavni obravnavi.
9. Dva od treh obdolžencev sta pooblastila zagovornika tretjega, da ju je zastopal.
- krištev
68. člena V isti kazenski zadevi zagovornik ne more zagovarjati dveh ali več obdolžencev.
S tem se je kršilo 29. člen URS (pravna jamstva v kazenskem postopku) - Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice:
- da se mu sodi v njegovi navzočnosti in
da se brani sam ali z zagovornikom;
10. sodišče zavrne predlog za izločitev dokazov in jim pove da so se obdolženci s storitvijo KD odpovedali varstvu ki jim ga nudi slovenski pravni red... tale je res huda
- spet kršitev 83. člena (izločitev)
- s tem ko sodišče kar določi, da so obdolženci storili KD, je kršena domneva nedolžnosti (3. člen ZKP; 27. člen URS)
- s tem ko jim pove da za njih ne velja več pravno varstvo kršijo ustavno pravico do pravnega sredstva (25. URS)
11. Pritožba na višje sodišče, ki ne ugotovi nepravilnosti pri izvedbi postopka ter spregleda še eno ABSOLUTNO bistveno kršitev določb ZKP-ja, ki bi jo morala preveriti po uradni dolžnosti:
-
1. vrstica 1. ods. 371. člena če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja
poleg že očitne
8) če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza;
12. zagovornik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti... na podlagi nepravilne odmeritve kazni (ne vem ali gre za napačno ugotovljen dejanski stan ali za kršitev ZKP
)
- vrhovno sodišče, na katero se lahko pritožba za varstvo zakonitosti vloži samo na podlagi bistvenih kršitev KZ ali ZKP navedbe zavrne, nato pa samo ugotovi kršitve.... NO GO
424. člen (1) Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.
Evo tole je na kratko to, moje sožalje vsem ki ste tole dejansko mogli reševat na izpitu,
bi bil pa vesel komentarjev na vsebino, predvsem pa vsebinskih napotkov, kako moram rešiti zgodbico in kaj vse je potrebno napisati.
, zato da lahk vidm tist izpit oz. vpišem oceno
. Podobno kot ti, sem napisala pri 1.,2.,4.,5.,8.,9.,10.,11. točki. To ne pomen, da ostali niso prov, samo mal sem že pozabila.