Pravnica.net

4.1.2008
Esejski vprasanji:
1.Neprimeren- primeren poskus (razmejitev) in bistvo razmejitve med neprimernim in neprotipravnim absurdnim poskusom.
2.Domnevana privolitev oskodovanca.

Za obkrozevat:
-oce pretepa svojega otroka, ker misli, da mu to dovoljuje pravni red;kako se presoja?
a)pravna z. b)dejanska v sirsem c)dej. v ozjem d)?
-nekdo se odloci nekoga ubiti.ko ga hudo telesno poskoduje,si premisli.kaj je to?
a)prostovoljni odstop od poskusa umora
b),c)nekaj v zvezi z realnim idealnim stekom;enega odgovora se pa ne spomnim
-katera teorija je uporabila teorijo o generalni pervenciji (priblizno)
a)relativna d)nobena; dveh se ne spomnim
- eno vprasanje neki v zvezi z napeljevanjem, pomocjo

Zgodbica:
-povzrocitev prometne nesrece iz malomarnosti
-poskus umora 127/2
-napeljevanje
-skrajna sila, prekoracen silobran
-opustitev- prava in neprava

26.6.2007
esejska:
1. Akvizitorno zastaranje
2. Kritično ovrednoti nezavestno malomarnost pri psihološki in normativistični teoriji o krivdi.

obkroževanje:
1. Kdaj je možna odpustitev kazni
2. Putativni silobran neprištevne mladoletnice - možen ali ne?
3. Prostovoljni odstop pri malomarnostnih kd - možen ali ne?
4. Ali je možen silobran zoper prekoračeni silobran?

25.5.2007
Esejska:
Vikarijoči sistem
Trajajoče KD

10.1.2007
obkroževanja v zvezi z:
- čas izvršitve (glede uporabe novega zakona) pri trajajočih kaznivih dejanjih
- ekvivalenčna teorija vzročnosti
- udeležba (napeljevenja) pri prava delicta propria
- ne spomnim se...

2 teoretični;
prostovoljni odstop pri kvalificiranem poskusu
vprašanje o prispevku Belinga (!?) k razvoju splošnega pojma kaznivega dejanja.

1.9.2006
1. Ravnanje nadrejenega, ki odredi podrejenemu tatvino v zmotnem prepricanju, da ne gre za protipravno prilastitev, presojamo kot..
a) napeljevanje
b) neuspelo napeljevanje
c) pomoc
d)…

Teoreticna vprasanja (4+4tocke)
1. Posebnosti vzrocne zveze pri nepravih opustitvenih malomarnostnih kaznivih dejanjih.
2. Pojem in pomen kvalificiranega poskusa pri prostovoljnem odstopu.

Zgodbica (12 tock):
62 – letni T.K., zdravnik, in 27 – letna se U.F: se peljeta na obisk k H.K:, TKjevi oddaljeni sorodnici v obmejni slovenski kraj. Moz H.K. je v tujini obsojen na vecletno zaporno kazen zaradi umora.
Ko prispeta do H.K.-jine hise so vrata le priprta, o sorodnici pa niti sledi. U.F. rece, da gre verjetno za salo, da je lastnica namenoma pustila vrata odklenjena. T.K. pritisne kljuko in vstopita v stanovanje.
Ko stopita v dnevno sobo zagledata H.K. v mlaki krvi, za njo pa se dve temni postavi. A, tuji drzavljan, pritisne UF noz na goltanec in ukaze s kretnjo obema naj sedeta na tla. UF je v soku. TK. opazuje veckrat zabodeno, krvaveco, H.K., ki ne kaze vec znakov zivljenja. Vendar pa postane T.K. pozoren na stanje njenih ran, ki mu kot zdravniku-strokovnjaku, povedo, da je H.K. se ziva.
Sedaj pricne B v tujem jeziku nagovarjati UF in TK, medtem ko A se vedno pazi nanju z nozem v roku. Sedaj A prevede to kar je govoril B: »Povejta vsem, da pobijamo sorodnike morilcev nasih clanov. Se vec, posilimo jih tudi po smrti.« Slednje medtem, ko A govori, izvede B.
Potem A in B odideta iz hise. U.F. pricne bruhati, T.K. pa skoci k H.K., da bi ji pomagal, a lahko le ugotovi, da je izkrvavela.

Predpostavke:
A in B sta tuja drzavljana, za usmrtitev H.K. sta dobila placilo.
U.F.. je bila ves cas dogajanja bistveno zmanjsano pristevna.

Rešitev zgodbice: Uporabimo teritorialno nacelo glede kraja dogajanja.

1. UF in TK vstopita v hiso: KRSITEV NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA, 152/I KZ, U.F.-napeljevalka, R.K.-storilec; gre za domnevano privolitev oskodovanca, dejanje ni protipravno

2. UMOR H.K.: 127/II-2,4 (argumentiraj), A in B v sosotorilstvu; ne gre za grozovit umor, ker nas zmoti to kar se s »truplom« dogaja po smrti, tega pa ni v njunem naklepu
Tudi A in B – KD po 152, ki pa je v navideznem steku z umorom

3. A nastavi U.F. noz na vrat: UGRABITEV, 144/I, sestavljeno kd=prisiljenje, odvzem prostosti,… Glede T.K.? tudi clen 144 KZ

4. B obcuje z H.K.: gre za SPOLNO OBCEVANJE Z NEMOCNO OSEBO, cl. 182 KZ; B je storilec, A je pomagac;
B v dejanski zmoti, izkljucen naklep, 182 ni kaznivo iz malomarnosti, ne odgovarja
Skunitev trupla, cl. 316? Gre za NEPRIMERNI POSKUS skrunitve trupla, kd ni kaznivo, ne ustreza pogojem za kaznivost poskusa

Tc. 3 in 4 : Gre za pravi stek umora in ugrabitve, napadeni sta razlicni dobrini: zivljenje in clovekove pravice

5. U.F. ne pomaga H.K.: OPUSTITEV POMOCI, clen 140 (niti ne ustreza biti inkriminacije??!!!). Deluje pod vplivom kompulzivne sile, izkljucena protipravnost. Ne razpravljamo o bistveno zmanjsani pristevnosti, ki itak ne izkljuci kazenske odgovornosti.

6. T.K. ne pomaga H.K. : OPUSTITEV ZDRAVSTVENE POMOCI, 189 KZ; Gre za silobran, odvracanje napada pa je usmerjeno v dobrino 3. osebe (? skrajna sila), izkljucena je protipravnost

7. Zgolj teoreticno: TK ne pomaga UF: 140, 189
Tole so resitve kot so jih povedali na uradni predstavitvi. Sploh tc. 5 in 6 sta sporni – silobran? – no, stvar je (baje) v argumentaciji.

26.6.2006
1. putativni silobran nepristevne mladoletnice (pol si mel pa 5 moznosti..)
2. v katero kazensko pravno solo spada en model (raffaello..) v glavnem v socioantropolosko
3. trajajoce kaznivo dejanje: vmes se zamenja nekaj KZjev in mors povedat kateri bo veljal za takega storilca in zakaj

teoreticni del:
1. pomen in razlika med javno in uradno listino
2. nedokoncani poskus in akvizitronost (neki tazga, spljoh ne vem)zastaranja kazenskega pregona

Zgodbica
zgodbica pa:
1. vlom v trgovino - mala tatvina v steku s poskodovanjem tuje stvari
2. zmrznjenje radiatorjev - narobe je, ce si pisal da ni vzrocne zveze, pravilno pa je, da gre za poskodovanje tuje stvari, glede cesar pa on ni mel naklepa
3. pozar + razsiritev na hiso - povzrocitev splosne nevarnosti, ce bi mu dokazali malomarnost
4. vozilo, ki mu je spustil gume - 327/I ali II v zvezi s IV
5. pijanost voznika - krsitev dolznostnega ravnanja, ampak ni vzrok za nastalo posledico (narobe je , ce si pisal, da je on prekinil vzrocno zvezo)

26.5.2006
-pri ugrabitvi sm dala, da ne gre za prostovoljni odstop, da pa se mu sme kazen omiliti
-potem pri pomoči odgovarja enako kot storilec, torej za poskus, ker gre za kazen zapora do 3 let
-tretje..institut dejanja majhnega pomena ne bi mogel biti logično vključen v čisto formalno koncepcijo
zadnje vprasanje za obkrozvat je blo neki v smislu da instituta dejanja majhnega pomena sploh nebi mel, ce bi sprejemal:
-cisto formalno koncepcijo
-objektivno-subjektivno
-formalno-materialno
-cisto materialno

esejska:
-odnos specialnosti in odnos konsumpcije pri stekih-opredeli in razlike
-prava delicta proprium pri pravih opustitvah, pa kako odgovarja tisti ki napeljuje nekoga k pomoci pri kaznivmu dejanju,ki je pravi delictum proprium, ce sam nima te lastnosti

11.11.2005
Za obkroževat...vprašanja (neki takega)
1 - Kako imenujemo moč in možnost države, da podredi k.d. sojenju svojih sodišč?
2 - Kaj pravi teorija o vzročni zvezi "sine qua non"
3 - Kako presojamo napeljevalca k "deliktom prropria"
4 - Nov zakon je dekriminiral eno k.d., kako sodimo storilcu ki je to dejanje izvršil ko je k.d. še veljalo

Teoretična:
1 - Kako je prispeval B. (se ne spomnem imena) k pojmu "pravne predpostavke k.d." [neki takega...]
2 - Kaj je kvalificiran poskus?

Zgodbica:
A (prijazen starček) se pelje po kolesarski. Za njim pridejo na neregistriranem skuterju 3 mladeniči (brez čelad) in ga skušajo pljunit. A je bil jezen in kasneje se o tem pogovarja z odvetnikom B-jem. Ta mu svetuje naj si nabavi vodno pištolico in not natoči žveplovo kislino, da se bo lahko odbranil, če se mu bo še kaj takega zgodilo. zate se vmeša še C, ki svetuje naj v pištolico raje dajo dušikovo kislino. C je nabavil kislino od prijatelja kemika (ki je kislino izmaknil v laboratoriju), ampak C mu je rekel da jo rabi za en poskus.
Tako ima A pištolico z dušikovo kislino, če bi ga še kdaj napadli (vendar mladeničev ni hotel poškodovati, hotel jih je samo pošricati po jaknah, da jih razje in da se mladeniči vstrašijo).
En dan ko se A vozi po kolesarski, za njim spet pridejo mladeniči. A je zakričal in pritisnil na petelina pištolice. Ravno tisti krat je po cesti peljal tovornjak in je močno zapihalo, tako da je kislino odneslo direkt mladeniču ki je vozil v oči (na mestu je oslepel). Mladeniči izgubijo nadzor nad motorjem in zapeljejo na cesto direkt pred kamion (hruška). Voznik hruške med manevriranjem še sproži ročico in ves beton se zlije na mladeniče. A mirno odide domov.

SEPTEMBER 2005
Zdogbica :Šlo je da sta dve osebi na močno zasneženi planoti skušala prestrašiti neko osebo, ki je vozila konjsko vprego in dva turista. Zgodi se,da je zaradi kamna vrženega na pot, konj se ustrašil, padli so po bregu navzdol, zatem se je zaradi neobičajnega trešča kamna sprožil plaz. Vsi so se znajdli pod snegom, tudi storilca... Konj mrtev, voz uničen, voznik mrtev...
Na koncu ostaneta turista živa, vendar ker jima storilca ne pomagata umreta zaradi podhlatitve v plazu...
Pa še to, ne razumem utemeljitve, da prostovoljni odstop od neprimernega poskusa ni mogoč...
Esejska : -Razlika putativni silobran in prekoračen silobrab.
-Posebnosti vzročne zveze pri nepravih opustutivenih malomarnostnih KD.

Ali gre za putativni silobran, kadar je oseba v zmoti glede protipravnosti napada? Mislm da gre, saj gre za zmoto v okoliščini, ki bi izključevala protipravnost dejanja, kadar bi bila podana??
JUNIJ 2005
nekdo stori posilstvo, ker mu nadrejeni grozi, da ga bo ubil s pištolo. Kako se to presoja. skrajna sila

Neka mladoletnica, ki je nepristevna, naredi kd v pravi opustitvi v putativnem silobranu.
ni razlogov za izklučitev protipravnosti, ni razlogov za izkl. kaznivosti, ni naklepa, nevem...

Nekdo sotri kd, ker je dobil privolitev oskodovanca, vendar pa ta dobrina ni bila razpolozljiva-ta ki je storil kd pa misli, da je bila razpolozljiva
dejanska zmota v ožjem smislu, širšem, pravna zmota...

Nekdo pomaga nekomu, ki je nepismen, da napelje drugega h kd s tem, da mu napise besedilo za napeljevanega.
pomagač pri napeljevanju in se presoja kot pomagač

Teoreticna vpr: 1.Funkcije kazenskopravne dobrine v kazenskem pravu.
2.Kdaj govorimo o zastaranju kazenskega pregona?

Zgodbica: nek resevalec se po tem, ko se nek tip utaplja, odloci da mu nebo pomagal, ker mu je ta sel na zivce. Nek kopalec uleti do resevalca in mu zatezi s pistolo, naj ga resi, in slednji to tudi stori. Ko je tip, ki je bil resen, cul, da ga resevalec ni hotel resiti, je napeljeval nekega nepristevnega, da ga ubije, vendar neuspelo. Zato se je sam odlocil, da ga bo ubil in ga pricakal, ko je ta koncal delat, pred vrati, ga spotaknil in "izvadil" noz, da ga bo napadel, vendar pa je videl, da je to neka druga oseba, zato se mu je opravicil. Pri tem ga je lahko tel. poskodoval.
to je vse. simpl zgodbica

MAJ 2005
-kaj v kazenskem materialnem pravu pomeni domnevna privolitev potencialnega oškodovanca?
- razmejitev poskus/neprimeren poskus/ absurden poskus

za obkroževat, kokr se spomnim:
- oče brutalno pretepa svojega otroka, misleč da mu pravni red daje tako možnost vzgoje, po kakšnem merilu se to presoja?
naštete vse vrste zmote ali zadnje-nič od tega
- dejanje storilca, ki hudo telesno poškoduje osebo, potem pa prostovoljno odstopi od poskusa umora se presoja po merilu...?
- katerih kd ni mogoče storiti v nepravi opustitvi?
- sostorilec pri pravih delicta propria se kaznuje po členu...?

Še dve stari vprašanji:
1. Ali je možen prostovolji odstop sostorilca od neprimernega poskusa?
2. Zmota v osebi pri nepravih opustitva

A je res da se kao kazenskega ne da nardit brez naučenih primerov iz sodne prakse?
meni je to zguba cajta, da se grem piflat imena primerov in kaj se je pri katerm zgodilo ... k ne?

Ma kakšna sodna praksa. Uč se po telih dveh skriptah pa dobr predeli vaje od Ambroža/Filipčičeve, pa boš zmagala.

Pr skripti za splošn del se dobr naučte od 25 str. do 67 str. ( cel TRETJI DEL-od KAZNIVEGA DEJANJA IN KAZENSKE ODGOVORNOSTI do KAZENSKIH SANKCIJ). Ostal del skripte od splošnga dela ni treba tolk natančn znt, ker pride na izpitu v poštev od tega dela le eno teoretično vprašanje (kjer lhk mal nakladaš), pa mejbi še kkšn vprašanje za obkrožt (max 25 % ocene). Pa še ta teoretična vpr. se dost ponavljajo, tk da si mal poglejte stare izpite ( poglejte moj povzetk od psilona, ka sm ga dov gor).
Pr posebnmu delu pa se dobr naučte predvsem tista kazniva dejanja, ka so najbl pogosta in bi lhk pršla v poštev pr zgodbic-tk da bote znal na izpitu kej pametnga od njih napisat.

a mi lahko kdo razloži v čem je fora objektivnega pogoja kaznivosti, pa kšn lep primer, ker v knjigi mi ni nč jasn k je smotan napisan... hvala! lp

a ma kdo kšno mnenje o tehle skriptah zgoraj? napake?ne napake?
OMG kok je grozn tale dvojč�

glede na to, da se je zakon spremenu + knjiga, pol je najbrž v teh skriptah kaka napaka ja

ja, to mi je jasno, sam druge stvari...se sploh splača s skripto matrat?

meni se zdi zguba cajta, kr nikoli ne veš, kaj je prav in kaj narobe.. tko da grem raje po knjigi.
v skripti si lahko zihr samo za zgodovinski del, da se ni spremenu
drgač pa tisto, kar je še enako kot prej, je pa v skripti itak po prejšni kjigi, tko da ne bi smelo bit nič narobe...

A je mogoče kdo bil na četrtkovem kolokviju pri kazenskem? Jst nisem mogla pridet pa me zanima kaj je kej blo pa kakšne so rešitve. Lep pozdrav

Tiste dve skripte od KMP( splošni in posebni del) sta zlo kvalitetni-jst sm po njih delu, pa nism skor nč napak not najdu (sta pa valda narjeni po starem učbeniku in zakonu pred spremembo.) Tk da zdej ne vem-če je bil KZ zlo spremenjen se res skor ne splača po teh skriptah delat, če pa teh sprememb ni baš nešto, pa si pač zacahnite spremembe, pa vzemte v roke te super skripti.

Bi znal kdo opisat razliko med javno in uradno listino?

JAVNA LISTINA - v predpisani obliki jo izda: državni organ, lokalna skupnost, nosilec javnih pooblastil (npr. listine, ki jih izda faks, srednja šola...)

URADNA LISTINA - določena je s posebnim predpisom kot uradna listina; je sposobna za dokazovanje določenih dejstev, ki so pomembna za uradna razmerja. sestavi jo uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti

Hvala! Še eno vpr: pomov v nepravi opustitvi pri malomarnostnem kaznivem dejanju ni mogoče a ne? za to ker sploh ni mogoča pomoč pri malomarnostnem kd a ne? a mam prou

imaš prav. pri malomarnosti ti ne more nihče pomagati

hvala sasho! a sankcije je treba znat za izpit oziroma kako podrobno jih je treba znat??

baje da je ponavadi eno vprašanje iz sankcij (ponavadi za obkroževat), ampak meni se zdi zguba cajta to preveč podrobno učit .. mal si prebereš, pa mogoče pogledaš, kaj se je v starejših izpitih znalo pojavit. Npr. v katerih primerih se odpusti kazen al pa akvizitorno zastaranje pregona, ipd.
js upam, da ne bo lih neki ekstra no

ja tut jz upam da ni kej preveč sankcij, ker tega ni mal v knjigi

a zna kdo rešit zgodbico v praktikumu na str 130 (5) - povratek iz vikenda
če bi lahko na hitro napisal kvalifikacije
hvala

Evo pravnik1 sem na hitro rešila to zgodbico. kar ni pravilno mi prosim popravi!!
Torej:
1.voznik kombija-lahka tel.poškodba(122)
2.A ga ustreli v trebuh-huda tel.poškodba (123/IV), ne gre za silobran, saj ni neizogibno potrebno.
3. ljubica B je napeljevalka k umoru, potem pa še storilka, sostorilstvo konzumira napeljevanje torej bo odgovarjala za sostorilstvo pri umoru, prav tako A. Prejšnja huda tel.poškodba je konzumirana v umor. Poleg tega jima očitamo še poškodovanje avtomobila (220), v pravem steku.
4.C-poskus izsiljevanja
5.A in B sta sostorilca pri ugrabitvi (134) ter pri mučenju(265), gre za pravi realni stek.
6. A ga udari po glavi- poskus uboja (115)
7. mislita da je mrtev ter truplo zvlečeta v jamo – neprimeren poskus skrumitve trupla (313)
8. A se izdaja za policijskega inšpektorja- 305.člen v pravem steku z 141(kršitev nedotakljivosti stanovanja).

meni se zdi OK, samo bi js še neki ...

* tam ko sta zažgala kombi in tako ubila šoferja, se ne morem odločit, če gre pri poškodovanju kombija za navidezen stek z umorom ali ne. pomoje ne odgovarjata še posebej za 220/I, kr se mi zdi to uničenje kombija v primerjavi z umorom tako nepomembno .. možno pa je res, da odgovarjata za oboje. mogoče je biu to edini tak kombi v sloveniji

* pri C-ju bi dodala, da s tem, ko je s pištolo grozil, naj mu izroči 'denar', da gre za poskus prisiljenja (132/I), ki pa itak ni kazniv.

* glede A in B piše, da sta ga malo pretepla - povzročitev LTP (122) v sostorilstvu, ki je pa kasneje konzumirana v mučenju. in tle bi spet rekla, da je navidezen stek med ugrabitvijo in mučenjem. ampak če se prav spomnem, je to naša izbira, če bomo rekli, da gre za navidezen ali pravi stek - odvisno kako utemeljiš. js bi pač rekla, da je za izvršitev mučenja potrebna predhodna ugrabitev in zato to štejem kot eno KD, v tem primeru mučenje.

* nekje vmes C začne obljubljat, da ne bo prijavil A in B - tle gre za poskus opustitve ovadbe KD (281/I). na koncu ga policijski inšpektor prisili, da pove - s tem inšpektor izvrši KD 267/I; izsiljevanje izjave. tle lahko dodaš, da ne gre za prostovoljni odstop C-ja, ker je zaradi inšpektorja ovadil A in B - ne pa zaradi lastne odločitve.

* ko A udari C-ja po glavi, pomoje ne gre za poskus uboja, ampak za HTP (123/I). ne vem no, a ponavadi, če nekoga udariš po glavi s steklenico, je več možnosti, da je samo v nezavesti al mrtev? moram probat ..

* B napeljuje, da ga zvlečeta v jamo (napeljevanje k neprimernemu poskusu 313/I) - nato pa sodeluje kot sostorilka - napeljevanje odpade. tle pa, če se ne motim, poskus ni kazniv, ker je za skrunitev trupla zagrožena kazen največ 2 leti.

...ampak to je samo moje mnenje!

uau... vidim da obvladate
baje da ste pri korošcu reševali gobarsko družino..... če bi se komu dalo napisat rešitve

ja sj maš prou glede vsega sm bolj površno reševala to zgodbico... le to bo dodala: pomoje sta ugrabitev in mučenje v pravem steku... ja pri poškodovanju avtomobila pa uporabiš metodo inkludiranja in narediš navidezni stek!
Hvala baby!

ni za kej.
mene pa zanima, če se kdo spomne usaj kakega esejskega uprašanja, ki je biu letos januarja al pa marca .. zihr je kak ubožček med vami, ki je takrat pisal ..

principalnost in akcesornost napeljevanja pri neuspelem napeljevanju (marec, 5 pik), pa še eno je blo, tako dost na izi