Izpitna vprašanja
Objavljeno: 05. Okt 2008 14:47
4.1.2008
Esejski vprasanji:
1.Neprimeren- primeren poskus (razmejitev) in bistvo razmejitve med neprimernim in neprotipravnim absurdnim poskusom.
2.Domnevana privolitev oskodovanca.
Za obkrozevat:
-oce pretepa svojega otroka, ker misli, da mu to dovoljuje pravni red;kako se presoja?
a)pravna z. b)dejanska v sirsem c)dej. v ozjem d)?
-nekdo se odloci nekoga ubiti.ko ga hudo telesno poskoduje,si premisli.kaj je to?
a)prostovoljni odstop od poskusa umora
b),c)nekaj v zvezi z realnim idealnim stekom;enega odgovora se pa ne spomnim
-katera teorija je uporabila teorijo o generalni pervenciji (priblizno)
a)relativna d)nobena; dveh se ne spomnim
- eno vprasanje neki v zvezi z napeljevanjem, pomocjo
Zgodbica:
-povzrocitev prometne nesrece iz malomarnosti
-poskus umora 127/2
-napeljevanje
-skrajna sila, prekoracen silobran
-opustitev- prava in neprava
26.6.2007
esejska:
1. Akvizitorno zastaranje
2. Kritično ovrednoti nezavestno malomarnost pri psihološki in normativistični teoriji o krivdi.
obkroževanje:
1. Kdaj je možna odpustitev kazni
2. Putativni silobran neprištevne mladoletnice - možen ali ne?
3. Prostovoljni odstop pri malomarnostnih kd - možen ali ne?
4. Ali je možen silobran zoper prekoračeni silobran?
25.5.2007
Esejska:
Vikarijoči sistem
Trajajoče KD
10.1.2007
obkroževanja v zvezi z:
- čas izvršitve (glede uporabe novega zakona) pri trajajočih kaznivih dejanjih
- ekvivalenčna teorija vzročnosti
- udeležba (napeljevenja) pri prava delicta propria
- ne spomnim se...
2 teoretični;
prostovoljni odstop pri kvalificiranem poskusu
vprašanje o prispevku Belinga (!?) k razvoju splošnega pojma kaznivega dejanja.
1.9.2006
1. Ravnanje nadrejenega, ki odredi podrejenemu tatvino v zmotnem prepricanju, da ne gre za protipravno prilastitev, presojamo kot..
a) napeljevanje
b) neuspelo napeljevanje
c) pomoc
d)…
Teoreticna vprasanja (4+4tocke)
1. Posebnosti vzrocne zveze pri nepravih opustitvenih malomarnostnih kaznivih dejanjih.
2. Pojem in pomen kvalificiranega poskusa pri prostovoljnem odstopu.
Zgodbica (12 tock):
62 – letni T.K., zdravnik, in 27 – letna se U.F: se peljeta na obisk k H.K:, TKjevi oddaljeni sorodnici v obmejni slovenski kraj. Moz H.K. je v tujini obsojen na vecletno zaporno kazen zaradi umora.
Ko prispeta do H.K.-jine hise so vrata le priprta, o sorodnici pa niti sledi. U.F. rece, da gre verjetno za salo, da je lastnica namenoma pustila vrata odklenjena. T.K. pritisne kljuko in vstopita v stanovanje.
Ko stopita v dnevno sobo zagledata H.K. v mlaki krvi, za njo pa se dve temni postavi. A, tuji drzavljan, pritisne UF noz na goltanec in ukaze s kretnjo obema naj sedeta na tla. UF je v soku. TK. opazuje veckrat zabodeno, krvaveco, H.K., ki ne kaze vec znakov zivljenja. Vendar pa postane T.K. pozoren na stanje njenih ran, ki mu kot zdravniku-strokovnjaku, povedo, da je H.K. se ziva.
Sedaj pricne B v tujem jeziku nagovarjati UF in TK, medtem ko A se vedno pazi nanju z nozem v roku. Sedaj A prevede to kar je govoril B: »Povejta vsem, da pobijamo sorodnike morilcev nasih clanov. Se vec, posilimo jih tudi po smrti.« Slednje medtem, ko A govori, izvede B.
Potem A in B odideta iz hise. U.F. pricne bruhati, T.K. pa skoci k H.K., da bi ji pomagal, a lahko le ugotovi, da je izkrvavela.
Predpostavke:
A in B sta tuja drzavljana, za usmrtitev H.K. sta dobila placilo.
U.F.. je bila ves cas dogajanja bistveno zmanjsano pristevna.
Rešitev zgodbice: Uporabimo teritorialno nacelo glede kraja dogajanja.
1. UF in TK vstopita v hiso: KRSITEV NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA, 152/I KZ, U.F.-napeljevalka, R.K.-storilec; gre za domnevano privolitev oskodovanca, dejanje ni protipravno
2. UMOR H.K.: 127/II-2,4 (argumentiraj), A in B v sosotorilstvu; ne gre za grozovit umor, ker nas zmoti to kar se s »truplom« dogaja po smrti, tega pa ni v njunem naklepu
Tudi A in B – KD po 152, ki pa je v navideznem steku z umorom
3. A nastavi U.F. noz na vrat: UGRABITEV, 144/I, sestavljeno kd=prisiljenje, odvzem prostosti,… Glede T.K.? tudi clen 144 KZ
4. B obcuje z H.K.: gre za SPOLNO OBCEVANJE Z NEMOCNO OSEBO, cl. 182 KZ; B je storilec, A je pomagac;
B v dejanski zmoti, izkljucen naklep, 182 ni kaznivo iz malomarnosti, ne odgovarja
Skunitev trupla, cl. 316? Gre za NEPRIMERNI POSKUS skrunitve trupla, kd ni kaznivo, ne ustreza pogojem za kaznivost poskusa
Tc. 3 in 4 : Gre za pravi stek umora in ugrabitve, napadeni sta razlicni dobrini: zivljenje in clovekove pravice
5. U.F. ne pomaga H.K.: OPUSTITEV POMOCI, clen 140 (niti ne ustreza biti inkriminacije??!!!). Deluje pod vplivom kompulzivne sile, izkljucena protipravnost. Ne razpravljamo o bistveno zmanjsani pristevnosti, ki itak ne izkljuci kazenske odgovornosti.
6. T.K. ne pomaga H.K. : OPUSTITEV ZDRAVSTVENE POMOCI, 189 KZ; Gre za silobran, odvracanje napada pa je usmerjeno v dobrino 3. osebe (? skrajna sila), izkljucena je protipravnost
7. Zgolj teoreticno: TK ne pomaga UF: 140, 189
Tole so resitve kot so jih povedali na uradni predstavitvi. Sploh tc. 5 in 6 sta sporni – silobran? – no, stvar je (baje) v argumentaciji.
26.6.2006
1. putativni silobran nepristevne mladoletnice (pol si mel pa 5 moznosti..)
2. v katero kazensko pravno solo spada en model (raffaello..) v glavnem v socioantropolosko
3. trajajoce kaznivo dejanje: vmes se zamenja nekaj KZjev in mors povedat kateri bo veljal za takega storilca in zakaj
teoreticni del:
1. pomen in razlika med javno in uradno listino
2. nedokoncani poskus in akvizitronost (neki tazga, spljoh ne vem)zastaranja kazenskega pregona
Zgodbica
zgodbica pa:
1. vlom v trgovino - mala tatvina v steku s poskodovanjem tuje stvari
2. zmrznjenje radiatorjev - narobe je, ce si pisal da ni vzrocne zveze, pravilno pa je, da gre za poskodovanje tuje stvari, glede cesar pa on ni mel naklepa
3. pozar + razsiritev na hiso - povzrocitev splosne nevarnosti, ce bi mu dokazali malomarnost
4. vozilo, ki mu je spustil gume - 327/I ali II v zvezi s IV
5. pijanost voznika - krsitev dolznostnega ravnanja, ampak ni vzrok za nastalo posledico (narobe je , ce si pisal, da je on prekinil vzrocno zvezo)
26.5.2006
-pri ugrabitvi sm dala, da ne gre za prostovoljni odstop, da pa se mu sme kazen omiliti
-potem pri pomoči odgovarja enako kot storilec, torej za poskus, ker gre za kazen zapora do 3 let
-tretje..institut dejanja majhnega pomena ne bi mogel biti logično vključen v čisto formalno koncepcijo
zadnje vprasanje za obkrozvat je blo neki v smislu da instituta dejanja majhnega pomena sploh nebi mel, ce bi sprejemal:
-cisto formalno koncepcijo
-objektivno-subjektivno
-formalno-materialno
-cisto materialno
esejska:
-odnos specialnosti in odnos konsumpcije pri stekih-opredeli in razlike
-prava delicta proprium pri pravih opustitvah, pa kako odgovarja tisti ki napeljuje nekoga k pomoci pri kaznivmu dejanju,ki je pravi delictum proprium, ce sam nima te lastnosti
11.11.2005
Za obkroževat...vprašanja (neki takega)
1 - Kako imenujemo moč in možnost države, da podredi k.d. sojenju svojih sodišč?
2 - Kaj pravi teorija o vzročni zvezi "sine qua non"
3 - Kako presojamo napeljevalca k "deliktom prropria"
4 - Nov zakon je dekriminiral eno k.d., kako sodimo storilcu ki je to dejanje izvršil ko je k.d. še veljalo
Teoretična:
1 - Kako je prispeval B. (se ne spomnem imena) k pojmu "pravne predpostavke k.d." [neki takega...]
2 - Kaj je kvalificiran poskus?
Zgodbica:
A (prijazen starček) se pelje po kolesarski. Za njim pridejo na neregistriranem skuterju 3 mladeniči (brez čelad) in ga skušajo pljunit. A je bil jezen in kasneje se o tem pogovarja z odvetnikom B-jem. Ta mu svetuje naj si nabavi vodno pištolico in not natoči žveplovo kislino, da se bo lahko odbranil, če se mu bo še kaj takega zgodilo. zate se vmeša še C, ki svetuje naj v pištolico raje dajo dušikovo kislino. C je nabavil kislino od prijatelja kemika (ki je kislino izmaknil v laboratoriju), ampak C mu je rekel da jo rabi za en poskus.
Tako ima A pištolico z dušikovo kislino, če bi ga še kdaj napadli (vendar mladeničev ni hotel poškodovati, hotel jih je samo pošricati po jaknah, da jih razje in da se mladeniči vstrašijo).
En dan ko se A vozi po kolesarski, za njim spet pridejo mladeniči. A je zakričal in pritisnil na petelina pištolice. Ravno tisti krat je po cesti peljal tovornjak in je močno zapihalo, tako da je kislino odneslo direkt mladeniču ki je vozil v oči (na mestu je oslepel). Mladeniči izgubijo nadzor nad motorjem in zapeljejo na cesto direkt pred kamion (hruška). Voznik hruške med manevriranjem še sproži ročico in ves beton se zlije na mladeniče. A mirno odide domov.
SEPTEMBER 2005
Zdogbica :Šlo je da sta dve osebi na močno zasneženi planoti skušala prestrašiti neko osebo, ki je vozila konjsko vprego in dva turista. Zgodi se,da je zaradi kamna vrženega na pot, konj se ustrašil, padli so po bregu navzdol, zatem se je zaradi neobičajnega trešča kamna sprožil plaz. Vsi so se znajdli pod snegom, tudi storilca... Konj mrtev, voz uničen, voznik mrtev...
Na koncu ostaneta turista živa, vendar ker jima storilca ne pomagata umreta zaradi podhlatitve v plazu...
Pa še to, ne razumem utemeljitve, da prostovoljni odstop od neprimernega poskusa ni mogoč...
Esejska : -Razlika putativni silobran in prekoračen silobrab.
-Posebnosti vzročne zveze pri nepravih opustutivenih malomarnostnih KD.
Ali gre za putativni silobran, kadar je oseba v zmoti glede protipravnosti napada? Mislm da gre, saj gre za zmoto v okoliščini, ki bi izključevala protipravnost dejanja, kadar bi bila podana??
JUNIJ 2005
nekdo stori posilstvo, ker mu nadrejeni grozi, da ga bo ubil s pištolo. Kako se to presoja. skrajna sila
Neka mladoletnica, ki je nepristevna, naredi kd v pravi opustitvi v putativnem silobranu.
ni razlogov za izklučitev protipravnosti, ni razlogov za izkl. kaznivosti, ni naklepa, nevem...
Nekdo sotri kd, ker je dobil privolitev oskodovanca, vendar pa ta dobrina ni bila razpolozljiva-ta ki je storil kd pa misli, da je bila razpolozljiva
dejanska zmota v ožjem smislu, širšem, pravna zmota...
Nekdo pomaga nekomu, ki je nepismen, da napelje drugega h kd s tem, da mu napise besedilo za napeljevanega.
pomagač pri napeljevanju in se presoja kot pomagač
Teoreticna vpr: 1.Funkcije kazenskopravne dobrine v kazenskem pravu.
2.Kdaj govorimo o zastaranju kazenskega pregona?
Zgodbica: nek resevalec se po tem, ko se nek tip utaplja, odloci da mu nebo pomagal, ker mu je ta sel na zivce. Nek kopalec uleti do resevalca in mu zatezi s pistolo, naj ga resi, in slednji to tudi stori. Ko je tip, ki je bil resen, cul, da ga resevalec ni hotel resiti, je napeljeval nekega nepristevnega, da ga ubije, vendar neuspelo. Zato se je sam odlocil, da ga bo ubil in ga pricakal, ko je ta koncal delat, pred vrati, ga spotaknil in "izvadil" noz, da ga bo napadel, vendar pa je videl, da je to neka druga oseba, zato se mu je opravicil. Pri tem ga je lahko tel. poskodoval.
to je vse. simpl zgodbica
MAJ 2005
-kaj v kazenskem materialnem pravu pomeni domnevna privolitev potencialnega oškodovanca?
- razmejitev poskus/neprimeren poskus/ absurden poskus
za obkroževat, kokr se spomnim:
- oče brutalno pretepa svojega otroka, misleč da mu pravni red daje tako možnost vzgoje, po kakšnem merilu se to presoja?
naštete vse vrste zmote ali zadnje-nič od tega
- dejanje storilca, ki hudo telesno poškoduje osebo, potem pa prostovoljno odstopi od poskusa umora se presoja po merilu...?
- katerih kd ni mogoče storiti v nepravi opustitvi?
- sostorilec pri pravih delicta propria se kaznuje po členu...?
Esejski vprasanji:
1.Neprimeren- primeren poskus (razmejitev) in bistvo razmejitve med neprimernim in neprotipravnim absurdnim poskusom.
2.Domnevana privolitev oskodovanca.
Za obkrozevat:
-oce pretepa svojega otroka, ker misli, da mu to dovoljuje pravni red;kako se presoja?
a)pravna z. b)dejanska v sirsem c)dej. v ozjem d)?
-nekdo se odloci nekoga ubiti.ko ga hudo telesno poskoduje,si premisli.kaj je to?
a)prostovoljni odstop od poskusa umora
b),c)nekaj v zvezi z realnim idealnim stekom;enega odgovora se pa ne spomnim
-katera teorija je uporabila teorijo o generalni pervenciji (priblizno)
a)relativna d)nobena; dveh se ne spomnim
- eno vprasanje neki v zvezi z napeljevanjem, pomocjo
Zgodbica:
-povzrocitev prometne nesrece iz malomarnosti
-poskus umora 127/2
-napeljevanje
-skrajna sila, prekoracen silobran
-opustitev- prava in neprava
26.6.2007
esejska:
1. Akvizitorno zastaranje
2. Kritično ovrednoti nezavestno malomarnost pri psihološki in normativistični teoriji o krivdi.
obkroževanje:
1. Kdaj je možna odpustitev kazni
2. Putativni silobran neprištevne mladoletnice - možen ali ne?
3. Prostovoljni odstop pri malomarnostnih kd - možen ali ne?
4. Ali je možen silobran zoper prekoračeni silobran?
25.5.2007
Esejska:
Vikarijoči sistem
Trajajoče KD
10.1.2007
obkroževanja v zvezi z:
- čas izvršitve (glede uporabe novega zakona) pri trajajočih kaznivih dejanjih
- ekvivalenčna teorija vzročnosti
- udeležba (napeljevenja) pri prava delicta propria
- ne spomnim se...
2 teoretični;
prostovoljni odstop pri kvalificiranem poskusu
vprašanje o prispevku Belinga (!?) k razvoju splošnega pojma kaznivega dejanja.
1.9.2006
1. Ravnanje nadrejenega, ki odredi podrejenemu tatvino v zmotnem prepricanju, da ne gre za protipravno prilastitev, presojamo kot..
a) napeljevanje
b) neuspelo napeljevanje
c) pomoc
d)…
Teoreticna vprasanja (4+4tocke)
1. Posebnosti vzrocne zveze pri nepravih opustitvenih malomarnostnih kaznivih dejanjih.
2. Pojem in pomen kvalificiranega poskusa pri prostovoljnem odstopu.
Zgodbica (12 tock):
62 – letni T.K., zdravnik, in 27 – letna se U.F: se peljeta na obisk k H.K:, TKjevi oddaljeni sorodnici v obmejni slovenski kraj. Moz H.K. je v tujini obsojen na vecletno zaporno kazen zaradi umora.
Ko prispeta do H.K.-jine hise so vrata le priprta, o sorodnici pa niti sledi. U.F. rece, da gre verjetno za salo, da je lastnica namenoma pustila vrata odklenjena. T.K. pritisne kljuko in vstopita v stanovanje.
Ko stopita v dnevno sobo zagledata H.K. v mlaki krvi, za njo pa se dve temni postavi. A, tuji drzavljan, pritisne UF noz na goltanec in ukaze s kretnjo obema naj sedeta na tla. UF je v soku. TK. opazuje veckrat zabodeno, krvaveco, H.K., ki ne kaze vec znakov zivljenja. Vendar pa postane T.K. pozoren na stanje njenih ran, ki mu kot zdravniku-strokovnjaku, povedo, da je H.K. se ziva.
Sedaj pricne B v tujem jeziku nagovarjati UF in TK, medtem ko A se vedno pazi nanju z nozem v roku. Sedaj A prevede to kar je govoril B: »Povejta vsem, da pobijamo sorodnike morilcev nasih clanov. Se vec, posilimo jih tudi po smrti.« Slednje medtem, ko A govori, izvede B.
Potem A in B odideta iz hise. U.F. pricne bruhati, T.K. pa skoci k H.K., da bi ji pomagal, a lahko le ugotovi, da je izkrvavela.
Predpostavke:
A in B sta tuja drzavljana, za usmrtitev H.K. sta dobila placilo.
U.F.. je bila ves cas dogajanja bistveno zmanjsano pristevna.
Rešitev zgodbice: Uporabimo teritorialno nacelo glede kraja dogajanja.
1. UF in TK vstopita v hiso: KRSITEV NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA, 152/I KZ, U.F.-napeljevalka, R.K.-storilec; gre za domnevano privolitev oskodovanca, dejanje ni protipravno
2. UMOR H.K.: 127/II-2,4 (argumentiraj), A in B v sosotorilstvu; ne gre za grozovit umor, ker nas zmoti to kar se s »truplom« dogaja po smrti, tega pa ni v njunem naklepu
Tudi A in B – KD po 152, ki pa je v navideznem steku z umorom
3. A nastavi U.F. noz na vrat: UGRABITEV, 144/I, sestavljeno kd=prisiljenje, odvzem prostosti,… Glede T.K.? tudi clen 144 KZ
4. B obcuje z H.K.: gre za SPOLNO OBCEVANJE Z NEMOCNO OSEBO, cl. 182 KZ; B je storilec, A je pomagac;
B v dejanski zmoti, izkljucen naklep, 182 ni kaznivo iz malomarnosti, ne odgovarja
Skunitev trupla, cl. 316? Gre za NEPRIMERNI POSKUS skrunitve trupla, kd ni kaznivo, ne ustreza pogojem za kaznivost poskusa
Tc. 3 in 4 : Gre za pravi stek umora in ugrabitve, napadeni sta razlicni dobrini: zivljenje in clovekove pravice
5. U.F. ne pomaga H.K.: OPUSTITEV POMOCI, clen 140 (niti ne ustreza biti inkriminacije??!!!). Deluje pod vplivom kompulzivne sile, izkljucena protipravnost. Ne razpravljamo o bistveno zmanjsani pristevnosti, ki itak ne izkljuci kazenske odgovornosti.
6. T.K. ne pomaga H.K. : OPUSTITEV ZDRAVSTVENE POMOCI, 189 KZ; Gre za silobran, odvracanje napada pa je usmerjeno v dobrino 3. osebe (? skrajna sila), izkljucena je protipravnost
7. Zgolj teoreticno: TK ne pomaga UF: 140, 189
Tole so resitve kot so jih povedali na uradni predstavitvi. Sploh tc. 5 in 6 sta sporni – silobran? – no, stvar je (baje) v argumentaciji.
26.6.2006
1. putativni silobran nepristevne mladoletnice (pol si mel pa 5 moznosti..)
2. v katero kazensko pravno solo spada en model (raffaello..) v glavnem v socioantropolosko
3. trajajoce kaznivo dejanje: vmes se zamenja nekaj KZjev in mors povedat kateri bo veljal za takega storilca in zakaj
teoreticni del:
1. pomen in razlika med javno in uradno listino
2. nedokoncani poskus in akvizitronost (neki tazga, spljoh ne vem)zastaranja kazenskega pregona
Zgodbica
zgodbica pa:
1. vlom v trgovino - mala tatvina v steku s poskodovanjem tuje stvari
2. zmrznjenje radiatorjev - narobe je, ce si pisal da ni vzrocne zveze, pravilno pa je, da gre za poskodovanje tuje stvari, glede cesar pa on ni mel naklepa
3. pozar + razsiritev na hiso - povzrocitev splosne nevarnosti, ce bi mu dokazali malomarnost
4. vozilo, ki mu je spustil gume - 327/I ali II v zvezi s IV
5. pijanost voznika - krsitev dolznostnega ravnanja, ampak ni vzrok za nastalo posledico (narobe je , ce si pisal, da je on prekinil vzrocno zvezo)
26.5.2006
-pri ugrabitvi sm dala, da ne gre za prostovoljni odstop, da pa se mu sme kazen omiliti
-potem pri pomoči odgovarja enako kot storilec, torej za poskus, ker gre za kazen zapora do 3 let
-tretje..institut dejanja majhnega pomena ne bi mogel biti logično vključen v čisto formalno koncepcijo
zadnje vprasanje za obkrozvat je blo neki v smislu da instituta dejanja majhnega pomena sploh nebi mel, ce bi sprejemal:
-cisto formalno koncepcijo
-objektivno-subjektivno
-formalno-materialno
-cisto materialno
esejska:
-odnos specialnosti in odnos konsumpcije pri stekih-opredeli in razlike
-prava delicta proprium pri pravih opustitvah, pa kako odgovarja tisti ki napeljuje nekoga k pomoci pri kaznivmu dejanju,ki je pravi delictum proprium, ce sam nima te lastnosti
11.11.2005
Za obkroževat...vprašanja (neki takega)
1 - Kako imenujemo moč in možnost države, da podredi k.d. sojenju svojih sodišč?
2 - Kaj pravi teorija o vzročni zvezi "sine qua non"
3 - Kako presojamo napeljevalca k "deliktom prropria"
4 - Nov zakon je dekriminiral eno k.d., kako sodimo storilcu ki je to dejanje izvršil ko je k.d. še veljalo
Teoretična:
1 - Kako je prispeval B. (se ne spomnem imena) k pojmu "pravne predpostavke k.d." [neki takega...]
2 - Kaj je kvalificiran poskus?
Zgodbica:
A (prijazen starček) se pelje po kolesarski. Za njim pridejo na neregistriranem skuterju 3 mladeniči (brez čelad) in ga skušajo pljunit. A je bil jezen in kasneje se o tem pogovarja z odvetnikom B-jem. Ta mu svetuje naj si nabavi vodno pištolico in not natoči žveplovo kislino, da se bo lahko odbranil, če se mu bo še kaj takega zgodilo. zate se vmeša še C, ki svetuje naj v pištolico raje dajo dušikovo kislino. C je nabavil kislino od prijatelja kemika (ki je kislino izmaknil v laboratoriju), ampak C mu je rekel da jo rabi za en poskus.
Tako ima A pištolico z dušikovo kislino, če bi ga še kdaj napadli (vendar mladeničev ni hotel poškodovati, hotel jih je samo pošricati po jaknah, da jih razje in da se mladeniči vstrašijo).
En dan ko se A vozi po kolesarski, za njim spet pridejo mladeniči. A je zakričal in pritisnil na petelina pištolice. Ravno tisti krat je po cesti peljal tovornjak in je močno zapihalo, tako da je kislino odneslo direkt mladeniču ki je vozil v oči (na mestu je oslepel). Mladeniči izgubijo nadzor nad motorjem in zapeljejo na cesto direkt pred kamion (hruška). Voznik hruške med manevriranjem še sproži ročico in ves beton se zlije na mladeniče. A mirno odide domov.
SEPTEMBER 2005
Zdogbica :Šlo je da sta dve osebi na močno zasneženi planoti skušala prestrašiti neko osebo, ki je vozila konjsko vprego in dva turista. Zgodi se,da je zaradi kamna vrženega na pot, konj se ustrašil, padli so po bregu navzdol, zatem se je zaradi neobičajnega trešča kamna sprožil plaz. Vsi so se znajdli pod snegom, tudi storilca... Konj mrtev, voz uničen, voznik mrtev...
Na koncu ostaneta turista živa, vendar ker jima storilca ne pomagata umreta zaradi podhlatitve v plazu...
Pa še to, ne razumem utemeljitve, da prostovoljni odstop od neprimernega poskusa ni mogoč...
Esejska : -Razlika putativni silobran in prekoračen silobrab.
-Posebnosti vzročne zveze pri nepravih opustutivenih malomarnostnih KD.
Ali gre za putativni silobran, kadar je oseba v zmoti glede protipravnosti napada? Mislm da gre, saj gre za zmoto v okoliščini, ki bi izključevala protipravnost dejanja, kadar bi bila podana??
JUNIJ 2005
nekdo stori posilstvo, ker mu nadrejeni grozi, da ga bo ubil s pištolo. Kako se to presoja. skrajna sila
Neka mladoletnica, ki je nepristevna, naredi kd v pravi opustitvi v putativnem silobranu.
ni razlogov za izklučitev protipravnosti, ni razlogov za izkl. kaznivosti, ni naklepa, nevem...
Nekdo sotri kd, ker je dobil privolitev oskodovanca, vendar pa ta dobrina ni bila razpolozljiva-ta ki je storil kd pa misli, da je bila razpolozljiva
dejanska zmota v ožjem smislu, širšem, pravna zmota...
Nekdo pomaga nekomu, ki je nepismen, da napelje drugega h kd s tem, da mu napise besedilo za napeljevanega.
pomagač pri napeljevanju in se presoja kot pomagač
Teoreticna vpr: 1.Funkcije kazenskopravne dobrine v kazenskem pravu.
2.Kdaj govorimo o zastaranju kazenskega pregona?
Zgodbica: nek resevalec se po tem, ko se nek tip utaplja, odloci da mu nebo pomagal, ker mu je ta sel na zivce. Nek kopalec uleti do resevalca in mu zatezi s pistolo, naj ga resi, in slednji to tudi stori. Ko je tip, ki je bil resen, cul, da ga resevalec ni hotel resiti, je napeljeval nekega nepristevnega, da ga ubije, vendar neuspelo. Zato se je sam odlocil, da ga bo ubil in ga pricakal, ko je ta koncal delat, pred vrati, ga spotaknil in "izvadil" noz, da ga bo napadel, vendar pa je videl, da je to neka druga oseba, zato se mu je opravicil. Pri tem ga je lahko tel. poskodoval.
to je vse. simpl zgodbica
MAJ 2005
-kaj v kazenskem materialnem pravu pomeni domnevna privolitev potencialnega oškodovanca?
- razmejitev poskus/neprimeren poskus/ absurden poskus
za obkroževat, kokr se spomnim:
- oče brutalno pretepa svojega otroka, misleč da mu pravni red daje tako možnost vzgoje, po kakšnem merilu se to presoja?
naštete vse vrste zmote ali zadnje-nič od tega
- dejanje storilca, ki hudo telesno poškoduje osebo, potem pa prostovoljno odstopi od poskusa umora se presoja po merilu...?
- katerih kd ni mogoče storiti v nepravi opustitvi?
- sostorilec pri pravih delicta propria se kaznuje po členu...?