Izpitna vprašanja

[baby™]

za Y vzročnost gre, ko ravnanja dveh storilcev skupaj povzročijo prepovedano posledico. torej, če bi samo en od njiju ravnal, drug pa ne, P ne bi nastala. npr. en se napačno vključuje v promet, drug pa prehitro vozi .. oba prispevata k nastanku P (povzročitev prom.nesreče iz malomarnosti). če bi un vozu počasneje, bi se lahko izognu drugmu, ki se je napačno vključeval. če bi se pa tisti pravilno vključeval, ga drug ne bi zadel

za vzporedno vzročnost pa prvič slišim.

[sasho]

se pravi pri Y vzročnosti oba odgovarjata za povzr.prometne nesreče iz malomarnosti?

vzporedna vzročnost je pa, če se ne motim, ko 2 ravnata v isti smeri - npr. A da nekomu strup v čaj, ki bi ga ubil, vendar predno ga ta strup ubije, ga B ustreli. a tukaj potem A odgovarja za poskus umora, B pa za umor oz. uboj?
kaj pa če ta, ki je spil čaj, stori samomor, predno strup začne delovati? a potem A odgovarja za poskus umora ali ne?

[baby™]

ja pri Y oba enako odgovarjata.
a ni pol vzporedna vzročnost, ko 2 različni osebi data nekomu strup v čaj, pa ne vesta drug za drugega? na konc oba odgovarjata za umor, ker se ne moreta zgovarjat na to, da so obstajali še drugi storilci.
to, kar si ti opisal (da ga vmes drug ustreli), je prekinjena vzročna zveza .. A odgovarja za poskus umora, B pa za uboj. tudi, če tisti naredi samomor, A še vedno odgovarja za poskus umora.

[sasho]

super baby. se razumemo

[sasho]

Ravnanje nadrejenega, ki odredi podrejenemu tatvino v zmotnem prepricanju, da ne gre za protipravno prilastitev, presojamo kot..
a) napeljevanje
b) neuspelo napeljevanje
c) pomoc
?
- pravilen odgovor: dejanska zmota

[Biba]

A mi prosim kdo odgovori:

Posebnosti pri preučevanju vzročne zveze pri nepravih opustitvenih malomarnostnih KD? (v knjigi na str. 180 je sam vzročna zveza pr nepravih opustitvah, o malomarnostnih kd posebi ni nč izpostavlen, pri poglavju o malomarnostnih kd pa ni nč posebi izpostavlena neprava opustitev- oz. vsaj jst nism tega nikjer vidla)
Torej: A pol morš združt pravila za vzročno zvezo pr nepravih opustitvah, z pravili o vzročni zvezi pr malomarnostnih kd?

A bi se to dal rešt tkole: Najprej ugotovimo obstoj garantne dolžnosti, pol kaj je njena vsebina in koga je obvezovala, ugotovimo da je opustitev v tem konkretnem primeru povzročila prepovedano posledico- kršitev dolžnostnega ravnanja, in pa še da ma v tem konkretnem primeru opustitev enak pomen kot storitev.To so ble zdj neprave opustitve.

A zdj pa izhajamo iz kršitve dolžnostnega ravnanja, in ugotavlamo a je ravnal z naklepom(tuki pač ne pride v poštev), ali iz malomarnosti(predpostavimo da iz malomarnosti ker je glih tako vprašanje, drugače sploh ni vzročne zveze ker malomarnostnih KD ni možno izvršit z naklepom), in tuki gremo zdj po pravilih o vzročni zvezi pr malomarnostnih KD in sicer:

Objektivna predvidljivost poškodbene posledice- če ni objektivno predvidljiva ni vzročne zveze
Če bi prepovedana posledica nastala tudi v primeru ko bi obtoženi storil vse kar mu je velevalo dolžnostno ravnanje, ni vzročne zveze.

In zdj če je objektivno predvidljiva posledica in če bi izpolnjeno dolžnostno ravnanje aktivno preprečiti prepovedano posledico le to preprečilo, ugotavljamo le še stopnjo malomarnosti- ker je vzročna zveza že podana. Ali bi se moral/mogel zavedati da iz njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica(merila: od nikogar ni mogoče zahtevati več kot zmore in od vsakogar treba zahtevati toliko kot on osebno zmore).In zdj če ni možno očitati niti nezavestne malomarnosti, ni vzročne zveze.

Omg čist zakompliciran, al sm pa jst narobe dojela ker sm že čist zmešana =) Anyone?

[Biba]

Še eno vprašanje: Odgovornost za KD kvalificirano z hujšo posledico pri pravih in nepravih opustitvah?

[baby™]

pri tvojem prvem uprašanju mislim da se strinjam z odgovorom , pri drugem je pa fora samo u tem, da najprej razložiš o čem se gre pri odgovornosti za HP, potem razložiš kaj je (ne)prava opustitev, na konc pa napišeš, da storilec lahko odgovarja za HP tako pri nepravih kot pri pravih opustitvah.

mene pa tole bega - če A reče B-ju, naj zamoti C-ja in vmes A ukrade neki iz C-jeve trgovine, a B ne ve, da je sodeloval pri tatvini .. to pomeni, da A napeljuje B-ja k pomoči, pa potem A-jevo napeljevanje odpade, ker sam izvrši tavino?
ampak napeljevanje k pomoči šteje kot pomoč .. torej A sam sebi pomaga?
pri tem mi je samo jasno, da B ne odgovarja za nič, ker sploh nima naklepa sodelovat pri KD, ampak kaj dela A, mi pa ni lih jasno...

[baby™]

vso srečo jutri.
I'm OUT.

[proton]

Kakšna so bila vprašanja?

[pika@]

primerjava zavestne sestavine naklepa in zavesti o protipravnosti, primerjava opravičljive skrajne sile in domnevane privolitve. za obkroževat pa je bilo nadaljevalno kd, neki v zvezi z abolicijo in pomilostitvijo, teorije o ravnanju...ne spomnim se vseh.v zgodbici pa večinoma udeležba

[proton]

kul. Potem ni bilo težav Samo tole s skrajno silo je malce nesramno, Korošec je rekel, da je ne bo na 1 roku...

[tide]

a to je Korošec rekel na predavanjih?

[proton]

jap

[pika@]

se mi zdi, da je institut skrajne sile za pravnika "splošna izobrazba", poleg tega ni bilo težko vprašanje iz skrajne sile, pa še na vajah smo jo velik delal. je pa res, da je nesramno, če je Korošec res rekel, da je ne bo na izpitu...

[Slash]

Kdaj in kje mamo pa vpogled in vpis tisti, ki smo po "Petrič" in pred "Šega"?

[Pleto]

Če mene prašaš so se tist zmotil...tko da mamo verjetno od P - Š, ob 9.00 pr Ambrožu...

[Slash]

Verjetno so res, tisto umes napisali imena od nekje drugje ja

[flafi]

In kakšni so bli kej rezultati?

[Pleto]

roko na srce ta rok ni bil težak...nardil jih je pa drgač procentualno podobno kot doslej, le da so bile ocene povprečno višje kot ponavadi...

[pika@]

tok lahek pa spet ni bil... vsaj teoretična vprašanja, poleg tega so zgodbico kar strogo ocenjeval, vsaj men

[flafi]

No, jst sm končno začela brat knjigo (mal sm pozna, vem ), pa mam zdej eno vprašanje.
V knjigi mi je tok grozn napisano, da sploh ne poštekam
Tko da a mi zna kdo čist po domače razložit kaj je razlika med pravimi in nepravimi opustitvami? Nekak sm pršla do tega, da je pri pravih opustitvah kaznivo dejanje že inkriminirano kot opustitveno dejanje, pri nepravih opustitvah pa je kaznivo dejanje inkriminirano kot storitveno dejanje, ampak se ga izvrši v opustitveni obliki. A je to prou mogoče? Pa kaj so še kšne druge razlike, drugo mi sploh ni jasn Pa tut ne razumem kaj se pojavlja ta garantna dolžnost tuki in zakaj se pojavlja samo pr nepravih opustitvah?

Upam da si bo kdo čas uzel pa mi mal razložil tole, bi bla zlo hvaležna

[minca]

A lahko nekdo razloži, zakaj je šlo v majskem izpitu za neprimeren poskus, ko je ženska zastrupila solato, da bi tistega, ki bi jo hotel ukrasti izučilo?

[pika@]

mislim da za to, ker s tem škropivom, s katerim je solato poškropila z namenom, da bi morebitni tat utrpel prebavne motnje, ne bi sploh mogla tega povzročit, niti nihče drug ne bi mogel s tem sredstvom... (če se še prou spomnim kakšno je bilo dejansko stanje)

[proton]

No, jst sm končno začela brat knjigo (mal sm pozna, vem ), pa mam zdej eno vprašanje.
V knjigi mi je tok grozn napisano, da sploh ne poštekam
Tko da a mi zna kdo čist po domače razložit kaj je razlika med pravimi in nepravimi opustitvami? Nekak sm pršla do tega, da je pri pravih opustitvah kaznivo dejanje že inkriminirano kot opustitveno dejanje, pri nepravih opustitvah pa je kaznivo dejanje inkriminirano kot storitveno dejanje, ampak se ga izvrši v opustitveni obliki. A je to prou mogoče? Pa kaj so še kšne druge razlike, drugo mi sploh ni jasn Pa tut ne razumem kaj se pojavlja ta garantna dolžnost tuki in zakaj se pojavlja samo pr nepravih opustitvah?

Upam da si bo kdo čas uzel pa mi mal razložil tole, bi bla zlo hvaležna

Na hitro - za prave opustitve si pravilno ugotovila, zajete so v sami inkriminaciji. Torej gre za izpolnitev inkriminacije. Za neprave opustitve (tudi tu si pravilno napisala, da so inkriminirane kot storitvena dejanja) pa je bistven garantni položaj (ki lahko izvira iz različnih virov...)! Oseba, ki je drugi garant, ima dolžnost ravnati na določen način in če tako ne ravna in ima to ravnanje enako posledico kot bi jo imelo aktivno ravnanje, potem izvrši določeno kd v obliki neprave opustitve. Saj veš - zdravnik je garant, pazniki v zaporu so garanti, kopališki mojster, varuška, starši in zakonec so garanti... oni morajo ravnati v določeni situaciji na določen način (morajo recimo zaščititi določeno osebo, ji preprečiti, da bi si kaj naredila= in če tako ne ravnajo in ima to enako posledico kot če bi jo imela storitev, potem so izvršili kd v nepravi opustitvi (kopališki mojster ne pomaga utapljajočemu in ta umre. Mojster bi mu moral pomagat - je garant. In to, da mu ni pomagal in enako posledico, kot če bi ga sam utopil. Torej je izvršil kd v nepravi opustitvi. )

upam, da nisem zakompliciral