Izpitna vprašanja

prof. dr. Vid Jakulin, prof. dr. Damjan Korošec, prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Matjaž Ambrož

Moderatorji: a90ZmajbajnaJure

Odgovori
dzoni
Prispevkov: 95
Pridružen: 08. Sep 2011 19:40

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dzoni »

Recimo...se pravi, da zaobjame zelo širok krog vzrokov, potem pa jih ta ista teorija odmišlja enega za drugim? Npr. A se vključi v promet, neglede na to, da ne vidi, kaj je na cesti, ker je B nepravilno parkiral kombi na pločniku...zato pride do lažjega trka s C-jem, ki se tako ustraši, da ga infarkt in umre. Se pravi da po ekvivalenčni teoriji odmislimo nepravilno parkiranje B-ja, kar bi pomenilo, da bi A videl cesto in ne bi trčil s C-jem. Kateri vzrok tukaj ekviv. t. odmišlja - A-jev ali B-jev? A lahko tu očitamo A-ju povzroč. prom. nasreče iz malomarnosti?
Uporabniški avatar
lilly
Prispevkov: 56
Pridružen: 17. Feb 2009 16:06

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a lilly »

Živjo!
Mi lahko kdo prosim pove, kaj je fakultativna privolitev? V knjigi nikjer ne najdem :(
kleopatra
Prispevkov: 280
Pridružen: 19. Nov 2009 11:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a kleopatra »

Poskus pri KD kvalificiranim s hujšo posledico je mogoč/ni mogoč? kle mi z vidika izrazoslovja nek ni jasno... npr. KD hude telesne poškodbe ima kot hujšo posledico v KZju predvideno smrt. A je tukaj huda tel. poškodba kot temeljno kaznivo dejanje KD kvalificirano s hujšo posledico? ker če je to HTP, potem je pravilen odgovor "je mogoč", ker poskus pri HTP dejansko je mogoč. me lahko nekdo popravi, če se motim?

Neprimerni poskus posrednega storilca:
a) ni združljiv z dokončanim KD neposrednega storilca
b) ni združljiv s primernim poskusom neposrednega storilca
c) ni mogoč

Kje je omenjen kak "Synderesis"? to je blo v enmu izpitu :S

pa še trije primeri z vzročno zvezo, ki so si ful podobni:

1. A se je hotel maščevati Bju in mu je poslal steklenico zastrupljenega vina. Paket se je med prevozom nekoliko poškodoval . Poštar si je zaželel vina in si je paket prilastil. Popil je vino in zaradi zastrupitve umrl.

2. A je s stranske ceste nepravilno zapeljala na glavno cesto. B, ki je vozil po glavni cesti, je v izogib trčenju zavil levo. Pri tem je zadel vozilo, ki je pravilno vozilo po svojem pasu. Obe osebi v tem vozilu sta bili hudo telesno poškodovani.

3. A je vozil po naselju 52 km/h in pri tem prehiteval kolesarja, ga podrl in tako poškodoval, da je umrl. Na GO je bilo ugotovljeno, da je kolesar prvotno vozil skrajno desno, ko ga je začel A prehitevati, pa je nepričakovano zavil levo pred avtomobil.

Kako je z vzročno zvezo? Ali je prekinjena? Kaj lahko očitamo storilcu?

HVALA

p.s. ugotavljam - nimam pojma :?
omv
Prispevkov: 21
Pridružen: 07. Okt 2011 13:30

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a omv »

Synderesis je v poglavju o zgodovini na začetku knjige, ko je govora o Tomažu Akvinskem. Ni pa tega pojma v skripti, če se prav spomnim.
kleopatra
Prispevkov: 280
Pridružen: 19. Nov 2009 11:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a kleopatra »

ajaaa, js sm mislna da je to kakšen tip! v bistvu "synderesis" pomeni praspoznanje o dobrem in zlu itd. :oops: :D
omv
Prispevkov: 21
Pridružen: 07. Okt 2011 13:30

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a omv »

Tako je :D
*missy*
Prispevkov: 93
Pridružen: 07. Maj 2011 19:14

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *missy* »

A mi lahko kdo prosim napiše primera za kolektivno KD in nadaljevano KD? Ni mi povsem jasna ta razlika.
seal

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a seal »

*missy* napisal/-a:A mi lahko kdo prosim napiše primera za kolektivno KD in nadaljevano KD? Ni mi povsem jasna ta razlika.
Kolektivno KD = 191. člen (nasilje v družini)
Zaradi nedovršnega glagolskega vida, ki ga uporablja zakonski opis, ga štejemo za t.i. kolektivno kaznivo dejanje. To pomeni, da tudi več ponavljajočih nasilnih ravnanj predstavlja eno samo kaznivo dejanje.
w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 »

Nadaljevano kd 54 kz1 - npr. nekdo v zadnjih 3 mesecih izvrši 4 različne ali iste(istovrstnost ali istost kd) premoženjske delikte - sodišče pa mu izreče kazen v okviru najhujšega kaznivega dejanja...neki tazga
sej je ful podobno k pr pravilih za odmero kazni v steku - 53kz1 - sam da pr 54kz1 ponavad dobiš nižjo kazen in je zarad tega ta institut ful kritiziran, češ da daje velik grosistični popust, bla bla bla
w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 »

Kolektivno kd je tut proizvodnja nedovoljenih drog ane???
C.Chanel
Prispevkov: 103
Pridružen: 19. Nov 2009 14:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a C.Chanel »

dzoni napisal/-a:Recimo...se pravi, da zaobjame zelo širok krog vzrokov, potem pa jih ta ista teorija odmišlja enega za drugim? Npr. A se vključi v promet, neglede na to, da ne vidi, kaj je na cesti, ker je B nepravilno parkiral kombi na pločniku...zato pride do lažjega trka s C-jem, ki se tako ustraši, da ga infarkt in umre. Se pravi da po ekvivalenčni teoriji odmislimo nepravilno parkiranje B-ja, kar bi pomenilo, da bi A videl cesto in ne bi trčil s C-jem. Kateri vzrok tukaj ekviv. t. odmišlja - A-jev ali B-jev? A lahko tu očitamo A-ju povzroč. prom. nasreče iz malomarnosti?
Ekvivalenčna teorija vzročnosti bi priznala vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in nastalo posledico, kajti brez njegovega vključevanja v promet, do C-jeve smrti nebi prišlo. Gre za formulo odmišljanja, kjer če odmisliš ravnanje A-ja ugotoviš, da do posledice nebi prišlo. Jaz mislim, da ne odmišljaš ravnanja B-ja, ki je nepravilno parkiral, ker sam ni povzročil lažjega trka s C-jem, temveč bo sam odgovarjal za prekršek, ker je ravnal v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi.

Zelo podoben primer (če ne že kar enak) imaš v knjigi na strani 175.
dzoni
Prispevkov: 95
Pridružen: 08. Sep 2011 19:40

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dzoni »

Ja ja, sej bo počas..:) Hvala za razlago...
dzoni
Prispevkov: 95
Pridružen: 08. Sep 2011 19:40

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dzoni »

Jaz bi prosil, če mi lahko kdo pregleda rešitev zgodbice MLADINSKI KLUB. Če je redosled ok, kaj manjka, kaj je preveč...

Za čas izvršitve po delovnostni teoriji štejemo čas, ko je storilec deloval. Predvidevamo, da se zgodba odvija v Sloveniji ter po 1.11.2008, zato velja KZ-1. Krajevna in časovna veljavnost veljata za celo zgodbo.
s tem, ko je A sam pri sebi načrtoval odvzem prostosti predsedniku hs, še ni storil nobenega KD, ker gre zgolj za nekazniv goli naklep.
S tem, ko se je z A-jevim načrtom strinjal tudi B in sta skupaj dodelala še nekaj podrobnosti, sta izpolnila zak. znake dogovora za kaznivo dejanje.
Ko sta A in B C-ju naročila, naj v okno predsednika hs vrže kamen, s čimer ga bo zvabil iz stanovanja, sta izpolnila bit inkriminacije KD napeljevanja k pomoči pri KD, kar se šteje kot pomoč. Pri tem sta A in B sostorilca, saj imata dejanje za svoje ter sta tudi skupaj ursničila zakonske znake tega KD.
S tem, ko je C vrgel kamen v okno, je izpolnil znake KD poškodovanja tuje stvari, glede na to, da je bil C-ju A-jev in B-jev plan znan, se njegovo dejanje smatra kot pomoč h KD ugrabitve (neglede na to, da je mladoleten). Gre za idealni navidezni stek med poškodovanjem tuje stvari ter pomoči pri kD ugrabitve, kjer pomoč konzumira poškodovanje tuje stvari. Pomočnik (in ne sostorilec) je C zato, ker ni bistveno pripomogel h KD (A in B bi ga lahko ugrabila tudi brez njegove pomoči), KD ni jemal za svojega in ni izpolnjeval zakonskih znakov KD, jima je pa olajšal delo.
S tem, ko sta A in B vklenila in odvlekla predsednika hs v stanovanje, sta izvršila zak. znake KD ugrabitve v sostorilstvu, saj sta oba sodelovala ter imela dejanje za svoje. Predhoden dogovor A-ja in B-ja je v realnem navideznem steku z dokončanim KD ugrabitve in kot tak predstavlja nekaznivo predhodno dejanje.
S tem, ko je B poklical D-ja in ga prosil za stražo, je izpolnil zak. znake KD napeljevanja k pomoči, kar se šteje kot pomoč, ki pa ni kazniva, ker nihče ne more odgovarjati za pomoč pri KD, katerega je sam storilec.
S tem, ko je D za kratek čas sprejel stražo, je izpolnil zak. znake pomoči h KD ugrabitve in je pomočnik, saj dejanja ni štel za svojega, je pa doprinesel določen del (ne bistven, da bi ga lahko šteli za sostorilca).Dejstvo, da je ravnal obzirno, ne izključuje njegove krivde, kvečjemu se mu lahko upošteva pri odmeri kazni.
Iz tega, da sta A in B podala pogoje za izpustitev je razvidno, da gre za ugrabitev, ne le za protipraven odvzem prostosti (je v idealnem steku z ugrabitvijo).
S tem, ko je akviziter potisnil na kljuko in vstopil v stanovanje, je izpolnil zak. znake kršitve nedotakljivosti stanovanja, ko pa je odnesel nekaj predmetov v skupni vrednosti cca 80€, kar po 99.čl. KZ-1 predstavlja majhno premoženjsko korist, je izpolnil zak. znake KD navadne tatvine, saj ni imel naklepa odnesti vrednosti le do meje 500€, ampak je slučajno samo toliko dobil (pobral je vse, kar je bilo vrednega). V tem primeru gre za pravi stek KD kršitve nedotakljivosti stanovanja ter navadne tatvine, ker sta poškodovani dve različni pravni dobrini.
S tem, ko je B izpustil na prostost C-ja, ne gre za prostovoljni odstop od KD ugrabitve, saj je ugrabitev trajajoče KD ter je dokončano že z vzpostavitvijo (formalno dokončanje). Lahko pa se mu kazen omili.
Ko je sin predsenika hs razbil vrata, je izpolnil zak. znake kD poškodovanja tuje stvari, ko je vstopil v stanovanje je izpolnil zak. znake kršitve nedotakljivosti stanovanja. Ko je B-ja udaril v obraz in mu povzročil LTP lahko rečemo, da je ravnal v putativnem silobranu, se pravi, dejanski zmoti v širšem, ki izključuje naklep. Lahko mu očitamo malomarnost, ker se ni pozanimal o situaciji pa bi se lahko, vendar dejanja (poškodovanje tuje stvari, kršitev nedotakljivosti stanovanja, LTP) niso kazniva zaradi malomarnosti, zato za ta dejanja ne bo odgovarjal. Lahko pa predsednik proti njemu uveljavlja premoženjsko pravni zahtevek za povzročeno škodo (razbita vrata).


Huh...pa še bi lahko pisal, npr. pri silobranu ada so podani razlogi (čeprav je bil putativni) itd..koliko časa se piše izpit? Koliko časa si rezervirate za zgodbico? Pol ure najmanj?
dzoni
Prispevkov: 95
Pridružen: 08. Sep 2011 19:40

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dzoni »

Aga...pa lih kar sem dojel, da v primeru dogovora za KD ne gre za navidezni realni stek kot nekaznivo predhodno dejanje temveč za navidezni idealni stek, kot odnos subsidiarnosti...če je koga zmotil..:)
w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 »

Kdaj bi šlo pa za navidezen realni stek kot nekaznivo predhodno dejanje? Če bi to k.d. izvršila enkrat pozneje in nekje na drugem kraju?
C.Chanel
Prispevkov: 103
Pridružen: 19. Nov 2009 14:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a C.Chanel »

Za navidezni idealni stek gre v primeru dogovora za kaznivo dejanje, seveda, če je dogovorjeno dejanje izvršeno ali vsak poskus. Za navidezni realni stek gre npr. nekdo si naredi ponarejen ključ (je kaznivo dejanje), enkrat kasneje ga uporabi za vlomno tatvino. Sta potem ti dve kaznivi dejanji v navideznem realnem steku, ker gre za predhodno dejanje, ki ne rabi biti časovno in krajevno neposredno povezano z izvršitvijo drugega kaznivega dejanja.
dzoni
Prispevkov: 95
Pridružen: 08. Sep 2011 19:40

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dzoni »

Točn tko...gnje:)

Kaj pol z zgodbico, a je približno prav al ne?
C.Chanel
Prispevkov: 103
Pridružen: 19. Nov 2009 14:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a C.Chanel »

Nisem je brala, vsaj jaz ne, tko da če ti nebo nihče drug odgovoril, bom jaz zvečer. Ker zdaj se mi res neda. :oops:
Gwen
Prispevkov: 57
Pridružen: 07. Jun 2011 19:25

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Gwen »

Dzoni jaz sem pregledala in primerjala tvoje reštive z rešitvami iz Ambroževih vaj in se mi zdi da je dobro rešeno. ;)
dzoni
Prispevkov: 95
Pridružen: 08. Sep 2011 19:40

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dzoni »

Ja saj vem, da je veliko balasta..hvala lepa za pregled..:) Ja, rešitve so več ali manj ok,malo sem v dilemi, ker ne vem točno, ali naj pišem kronološko ali naj preskakujem. Ker npr, če nekdo nekoga napeljuje k pomoči h KD, katerega je storilec kasneje sam, se moramo, ko njegovo kD kvalificiramo vrniti nazaj in povedati, da za to pomoč ne odgovarja, ker je njegovo kd itd...en kup skakanja..Ali je bolje, da začnemo z glavnim kD, na katerega se vse ostalo navezuje...samo potem je večja možnost, da kaj spregledaš...

Ok, bom še enkrat zastavil vprašanje..koliko časa se piše izpit? :) Da vem štopat pisanje zgodbice... :?:
Tjaška
Prispevkov: 242
Pridružen: 14. Jan 2010 01:04

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Tjaška »

Piši kronološko! zato ker je reku tutor, da je lažje profesorjem kao...pa tud če preskakuješ se hitrejš zgubiš in hitr kaj spustiš....;)
piše se pa 90 minut...
dzoni
Prispevkov: 95
Pridružen: 08. Sep 2011 19:40

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dzoni »

gucci1 napisal/-a:
**soncnica** napisal/-a:žiujo :) a zna slučajno kdo rešit zgodbico RIBOGOJNICA (26.zgodbica) :oops:
RIBOGOJNICA
S tem ko je A. Č. razbil okensko steklo in vzel steklenico ruma s police pri oknu, je izvršil zakonske znake kaznivega dejanja male tatvine na vlomen način 204/II.Ker z razbitjem okenskega stekla napravil škodo, naredimo pravi stek med malo tatvino in poškodovanjem tuje stvari 204/II v zvezi z 220 /I. Za malo tatvino gre, ker si želi prilastiti stvar male vrednosti.
Čas izvršitve kaznivega dejanja je po delovnostni teoriji, ko je storilec deloval oz. bi mogel delovati, torej na božično noč leta 2008, to je po 1.11. 2008, ko je že v veljavi KZ-1. Kraj izvršitve pa je po ubikvitetni teoriji, kjer je storilec deloval oz. bi mogel delovati oz. kjer je nastala prepovedana posledica, torej v kraju na gorenskem. Ker je dejanje izvršeno na Slovenskem ozemlju se bo po teritorialnem načelu uporabil slovenski KZ-1.
S tem, ko je A. Č poslal B.B. v trgovino vdret v posebno omaro z viskijem, je izvršil zakonske znake kaznivega dejanja napeljevanja k vlomni tatvini 205/I(1) v zvezi z 37. Napeljevanje je uspelo in torej kaznivo, ker je za napeljevano KD predpisana kazen do pet let zapora.
S tem ko je A. Č. odtrgal del kovinske ograje, je izvršil zakonske znake KD poškodovanja tuje stvari 220/I.
S tem, ko je B.B polomil vhodna vrata in uničil omaro je izvršil zakonske znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari 220/I.
S tem ko je B.B. vzel iz omare viski je izvršil zakonske znake male tatvine na vlomen način 204/II. Za malo tatvino gre, ker si je želel prilastiti stvar male vrednosti in si tudi jo. Naredimo pravi stek med poškodovanjem tuje stvari 220/I in malo tavtino 204/II.
S tem, ko A. Č, ni opravljal več stražarjenja v skladu s predpisi in je poškodoval ogrado ribogojnice s čimer je nastala nevarnost za varnost ljudi, je izvršil zakonske znake kaznivega dejanja kršitev predpisa o straženju 275/I. Ker je zaradi tega dejanja človek umrl naredimo stek s hujšo posledico in sicer 275/I v zvezi z IV.
S tem, ko je A. Č. streljal v vodo misleč da je pošast in ustrelil vojaka ,je izvršil zakonske znake lahke telesne poškodbe 122/II. II odstavek, ker je povzročena poškodba z orožjem. A. Č. je ravnal v putativni skrajni sili, torej gre za dejansko zmoto v širšem pomenu, ki izključuje kaznivost za naklep. Lahka telesna poškodba iz malomarnosti pa ni možna.
S tem ko je B.B. zbežal iz ribogojnice kljub temu da je videl v vodi nekaj, je izvršil zakonske znake kaznivega dejanja opustitve pomoči 130. Gre za zmoto v zakonskem znaku pošat in torej za dejansko zmoto v ožjem pomenu besede, ki izključuje kaznivost za naklep.

tako na hitro. prosim če me lahko kdo popravi, ker verjamem da obstajajo napake:)
A je kdo gledal, če je pravilno rešena ta zgodba? Ker meni par stvari ne štima...Zanima me, če ti razbiješ vrata (ali izložbo) in potem ukradeš stvar majhne vrednosti, a gre za realni stek pošk. tuje stvari ter malo tatvino ali gre za navadno tatvino? Pa v teh rešitvah me je zmotila kvalifikacija kd kršitev predpisa o straženju, da je zeto nastala smrt. Moje mnenje je, da bi prej prišla v poštev povzročitev splošne nevarnosti 314/V,III, ker pri kršitvi predpisa o straženju ni nikjer poškodovanja neke stvari (v našem primeru ograje) kot ZZ KD...Kaj menite? In tudi nikjer ne piše nič o LTP, temveč samo, da je voda rdeče obarvana, kar pomeni, da ga je zadel, lahko tudi smrtno...tu bi moralo pisati, za kakšno poškodbo je šlo, ko ga je ustrelil, da bi lahko ustrezno kvalificirali. V vsakem primeru bi bil obsojen za povzr. smrti iz malomarnosti..Če bi ga npr. smrtno ranil bi govorili o Y vzročnosti... Kakšno mnenje?
dzoni
Prispevkov: 95
Pridružen: 08. Sep 2011 19:40

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dzoni »

Pa še par vprašanj...

Kaj točno pomeni zmota o protipravnosti (protipr. kot ZZ KD, npr. protipraven odvzem prostosti..kdor koga protipravno zapre...) Ti se ne moreš sklicevati na to, da nisi vedel za ta ZZ...dovolj je, da si vedel, da je tisto prepovedano. Skratka, ta zmota nima pravnih posledic..al kuga?

napeljevanje v obliki neprave opustitve?

Kdaj je možna odpustitev kazni?

Razlike med spec. povratništvom in nadaljevalnim KD?

Dosojenih več kazni (3l+3l+1l 6m+2l)...skupna kazen najmanj 3 in največ 8...po keterem ključu?

prava delicta propria pri pravih opustitvah..kaj se tu piše?
w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 »

Tam pri tvojih rešitvah zgodbice mladinski klub, bi lahko C-ja šteli tudi za sostorilca, odvisno od argumentacije...(odločilen prispevek, kd za svoje)
kleopatra
Prispevkov: 280
Pridružen: 19. Nov 2009 11:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a kleopatra »

a bi kdo znal?

ali sta pomoč in napeljevanje možna v pravi opustitvi?

neprimeren poskus posrednega storilca
a) ni združljiv z dokončanim KD neposrednega storilca
b) ni združljiv s primernim poskusom neposrednega storilca
c) ni mogoč

hvala
Odgovori

Vrni se na