Izpitna vprašanja

[bozo46]

dragoxxx če on ni vedel za luknjo( je bil malomaren) odgovarja za povzročitev splošne nevarnosti kvalificirano s hujšo posledico, če je krog oseb, ki so ogrožene nedoločen. če je krog oseb določen( npr. samo sosed tam hodi) odgovarjaš za smrt iz malomarnosti. če pa ti ne zavaruješ jame čeprav veš da bi jo moral, gre za naklepno opustitev( ni malomarna, ker veš za njo) in v takem primeru odgovarjaš za uboj/umor(če maš obarvan naklep) on , ki te je napeljeval, da gresta na pir, pa te v bistvu napeljuje k umoru, le da ti tega ne veš. UPAM DA JE PRAV, ČE NE PA ME POPRAVITE....

[bozo46]

arietida: to mune morš obesit,ker je za predrzno vožnjo treba izpolnit 2 pogoja( npr. pijan + prehiteva) on pa je bil tu samo pijan in ga je zaneslo pri prilagojeni hitrosti

[Arietida]

Majhna pomoč:
Kako bi rešili primer 4 v praktikumu na strani 92?
Poleg tega pa še tole: Moj prijatelj ima luknjo na vrtu, ki je ponoči slabo vidna in lahko človek pade v njo ter se hudo poškoduje. Ta moj prijatelj se odloči, da luknjo zapolni z zmeljo, da ne bo več nevarna, v tem pa pridem jaz, ki vem da bo nocoj mimo šel sosed C in ker hočem da pade v lukno in se poškoduje, rečem prijatelju: "Daj no Miha, pejva na en pir, saj ne bo nobeden padel notri, pusti to." In res, odideta na pivo, zvečer pa pride mimo sosed, pade v lukno in utrpi HTP. Sedaj tle bi lahko očitali prijatelju HTP iz malomarnosti v nepravi opustitvi, saj je bil dolžan nadzorovati nevarne nepremičnine ki so v njegovem oblastnem območju(dolžan je bil zavarovati kraj in poskrbeti, da ne pride do takih nesreč)-je garant. Vendar je bil do te HTP malomaren, prav jaz sem ga "spravil" v to malomarnost. Kaj tukaj lahko očitamo meni, ker napeljevanje k malomarnosti ni možno-ali pač?
Hvala, če se komu da....

Glede na to da se napeljevanemu ni treba zavedat da se ga napeljuje, ne vem zakaj ti- napeljevalec ne bi mogu odgovarjat za napeljevanje za HTP, on pa pač odgovarja iz malomarnosti. Ali pač ne, pa sm čist mim usekala?

U praktukumu je pa dejanska zmota v ožjem za unga. Sam ne vem kero KD.. K to recmo da je poslovna skrivnost, sam niti A niti B nimata dolžnosti za kvalifikacijo po 236. Ker pol bi bil A napeljevalec in bi se konsumiral v storilstvo (ker je poslal podatke naprej) k KD, B je v zmoti, nima naklepa bla bla bla.
Al sm čist mim usekala tud tuki?

[Arietida]

Aja sej res, js sm sam en uč vrgla na začetek člena

od bozota uno s spošno nevarnostjo in smrt iz mal. se mi dobr sliš (btw, a je 118. neprava opustitev??) sam to da bi pa kr za uboj mi je pa mal preveč hudo, čeprov je pač vedel da je nevarno-> men je tudi bolj malomarnost.
Mislm, k to bi blo pol ubitačno živet, če bi ne vem za 1 dan odlašu, da boš zakril eno luknjo na vrtu, pol bi pa kr za uboj odgovarju, ker je pač nisi, ker si bil zmatran al pa kej tazga..

[Katica]

Če se ne motim, je ožja udeležba možna le pri naklepnih kaznivih dejanjih. To se sicer men tud ne sliš najbolj logična zadeva na svetu, ampak mislm, da je to povedu Ambrož na vajah. Fora je v tem, da morš ti kot napeljevalec povzročit pr njem odločitev za kd, tle se pa on nč ne odloči.

Kar se tiče pa primera 92/4 gre pa v bistvu za posredno storilstvo. B odgovarja za vlomno tatvino, A pa za 260/II v posrednem storilstvu. Gre za situacijo, ko neposredni storilec ne more biti kriv, ker njegov naklep izključuje zmota.

[dragoxxx]

Hvala. Katica, kaj pa taka rešitev une 4. naloge:
A-ju bi lahko očitali KD vohunstva po 358. členu, saj je služil tuji organizaciji tako, da je zbiral zaupne gospodarske podatke ter jih izročil tej organizaciji. Vlomna tatvina je v tem primeru bila le način, da A pride do teh podatkov, da jih zbere. A je spravil C-ja v zmoto ter ga izkoristil za pridobitev teh podatkov. Tukaj je A posredni storilec KD vohunstva po 358. členu KZ-1. C ima naklep do izvršitve vlomne tatvine in jo tudi izvrši, je pa v zmoti glede vsebine aktovke, saj ni vedel da so notri zaupni podatki(kar bi lahko bila stvar velike vrednosti)-objektivno gledano je C izvršil veliko tatvino po 205/II, vendar ker je bil v zmoti glede objekta(glede stvari velike vrednosti), to izključi njegov naklep do velike tatvine, in vpliva na pr. kvalifikacijo tako, da C odgovarja za vlomno tatvino po 205/I.?

[Katica]

Pomoje A ne more bit posredni storilec vohunstva, ker jih je on sam posredoval tuji organizaciji. Jst bi rekla, da gre za pravi stek med 260/II in 358/I, s tem da je 260/II izvršil kot posredni storilec. Ti dve inkriminaciji namreč varujeta različne pravne dobrine, zato bi rekla, da je stek pravi. Pa tud se mi zdi, da vohunstvo sicer ustreza, ampak ne pokrije tega, da je podatke pridobil nezakonito.
Kar se pa B-ja tiče, se pa strinjam z obrazložitvijo, ampak jst ne bi omenjala velike tatvine, zaradi velike vrednosti, ker če ne bi bil v zmoti bi odgovarjal za 260/II, ne za veliko tatvino.

[dragoxxx]

Hvala.

[bozo46]

če maš ti lukno na posestvu, si glede tega garant in če jo nalašč ne zakoplješ, ker veš da tam mimo hodi sosed, boš odgovarjal za uboj, če se on ubije. to je isto kot če si garant svojemu sinu, pa mu ne pomagaš, ko je ogrožen(krvavi), odgovarjaš za uboj v nepravi opustitvi

[Katica]

Pr starih izpitih se večkrat pojavi vprašanje odgovornosti za hujšo posledico pri opustitvah. Je tle kej posebnga, al je sam trick question? Mislm, a je odgovornost za hp kakorkoli drugačna pri opustitvah kot je pri storitvah?

[dragoxxx]

Pomoje ne.

[nofak]

Hmm, tole je iz vaj, ki so bile objavljene tukaj:

Praktikum 106/34
A, lastnik motornega vozila, je dal svoje vozilo na razpolago B-ju, za katerega je sicer vedel, da nima vozniškega dovoljenja. Na vožnji s tem vozilom je B povzročil prometno nesrečo (ogrožanje javnega prometa)
Prepostavka: oseba je bila hudo telesno poškodovana

 Hipoteza za B: 323/I – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
 Hipoteza za A: A je dal na voljo sredstvo, za to KD. Ali je A lahko pomagač? Predpostavimo še, da je A imel naklep! Upal je, da bo B nekoga zbil.  Naš zakon za kaznivost pomagača zahteva naklepno pomoč pri naklepnem KD. Zato A, tudi če ima naklep, ne more odgovarjati kot pomagač, ker B ni izvršil naklepnega KD – nimamo naklepne pomoči pri naklepnem KD.

Ali ne gre pri Aju za nadzorstveno garantno dolznost (nadzor nad nevarnimi premicnimi stvarmi v lastnem oblastnem obmocju) in bi zato odgovarjal za HTP v nepravi opustitvi?

[good_luck]

Ali ne gre pri Aju za nadzorstveno garantno dolznost (nadzor nad nevarnimi premicnimi stvarmi v lastnem oblastnem obmocju) in bi zato odgovarjal za HTP v nepravi opustitvi?

jst bi tudi tko rekla, v učb. na str. 162 je tudi podoben primer

1.Putativni silobran v izvršitveni obliki prave opustitve neprištevne mladoletnice :
a) izključuje naklep storilke
b) izključuje protipravnost dejanja
c) izključuje kazensko odgovornost storilke
d) ne more vplivati na presojo protipravnosti dejanja
e) je smiselno nemogoč

Jst sem v dvomih glede A in B, ampak bi se vseeno raje odločila za A, kaj pa vi?
ker putativni silobran spada v vprašanje dejanske zmote v širšem, ki pa izključuje naklep
mladoletnost, neprištevnost pa je itak irelevantna, ane

2.Po teoriji sine qua non vzročna zveza ni podana:
a)če kljub storilčevemu ravnanju prepovedana posledica izostane
b)če kljub storilčevemu ravnanju prepovedana posledica ne izostane
c)...
d)...

3.Pomoč v obliki neprave opustitve pri malomarnostnih KD
a)je možna, ker______________________________________
b)ni možna, ker______________________________________

4.prostovoljni odstop pri malomarnostnem KD
a)je možen ker
b)ni možen ker

[dragoxxx]

Putativni silobran smiselno ni mogoč.
PO pri malomarnostnih KD ni možen, ker PO pride v poštev le pri naklepnih KD.

[good_luck]

Putativni silobran smiselno ni mogoč.

Why not?

[Arietida]

Seveda da je putativni silobran možen. Namreč, storilec je subjektivno prepričan, da je napaden in se brani zoper ta namišljeni napad. Je zmota v širšem smislu.

[good_luck]

Je zmota v širšem smislu.

ki izključuje naklep, ane?

2.Po teoriji sine qua non vzročna zveza ni podana:
a)če kljub storilčevemu ravnanju prepovedana posledica izostane
b)če kljub storilčevemu ravnanju prepovedana posledica ne izostane
c)...
d)...

jst bi dala B - če kjub st. ravnanju vz. zveza nastane - torej ne izostane

[dragoxxx]

Ni možen, Korošec je rekel:
Neprištevnost izključuje institute, ki izključujejo naklep. Torej, neprištevnost izključuje zmote.

[buljat]

zato k ne beres celga vprasanja, kako je pa smiselna putativna obramba z pravo opustitvijo, brans se s tem da stojis pri miru? ne...
vprasanje nepristevnosti je kle irelevantno;

tempore criminis si lahko nepristven pa s skonstruiranjem pristevnosti skos actio libera causa tud v casu nepristevnosti ravnas v putativnem silobranu ker naj bi se bla tud oseba v nepristevnem stanju zmozna branit ker je na enega najbolj osnovnih podzavestnih refleksov
pa drugi odgovor se nanasa na neko x vprasanjo ki je blo ze 10x postavljeno

[good_luck]

torej ima dragoxxx prav

Putativni silobran smiselno ni mogoč.

sorry
kaj pa porečete glede conditio sine qua non...

[buljat]

kar se tice prostovoljnega odstopa od malomarnostnega KD pa ni mogoc, ker so vsa malomarnostna kazniva dejanja dejanja ki so DOKONCANA, prostovoljni odstop je pa mozen dokler dejanje se ni dokoncano

vzrocna zveza= resitev je ce ob izkljucitvi ravnanja pepovedana posledica ne izostane(aka nastane)- pa to je ena redkih kritih conditio sine qua non

[dragoxxx]

Kak je to primer: Zdravnika napade ropar, zdravnik se komaj ubrani njegovih nasilnih napadov in nato krvavečemu roparju ne nudi pomoči, ker obstaja resna nevarnost, da bi ga zopet napadel-a zdravnik tle izvaja silobran v opustitvi? A ne bi bilo možno da recimo ta ropar, ko se jaz njegovih napadov ubranim, pade na tla in zaradi infarkta umre, jaz pa mislim, da je živ in da me lahko še vedno napade, zato se branim tako, da mu ne nudim pomoči-a je to putativni silobran? Mogoče sem pa res malce zašel v slepo ulico:)))

[Fleurette]

A ne bi biu to že kak neprimeren poskus silobrana v opustitvi

Še 2 uprašanji:

1. čist sm se zmedla ob usem tem in zdej sploh ne vem kaj je s tem, če kdo strelja na nekoga pa mu povzroči hudo telesno poškodbo.... gre tukej za HTP al poskus umora k konzumira HTP? kr vrjetn če je strelou ga je hotel ubit...

2. Je treba v zgodbici pri členih zraven pisat KZ-1 ( 205. čl KZ-1)

[Arietida]

1. poskus umora ki konzumira
2. morš pisat številke nujno! Kao da ti sam naslova člena ne štejejo(?)

Kaj je zdj končn odgovor pr unmu putativnemu silobranu? a,b,c,d,e??

[Fleurette]

Ne misla sem če je zraven člena treba pisat KZ-1. Je dost sam 205 čl. al mora bit 205. čl. KZ-1

Aja pa je kej problema če namest kaznivo dejanje napišeš KD?