Izpitna vprašanja

[Tanchy]

KMP izpit september 2010

Približna vprašanja za obkroževat:
1. B napelje A h KD za katerega je zagrožena zaporna kazen do 3 let vendar A tega KD ne izvrši, ker ga policija par dni prej aretira. Kako odgovarjata?
e) B odgovarja, A ne.
2. Pri odpustitvi kazni sodišče lahko kazen:
c) mora omiliti, lahko pa mu jo tudi odpusti
d) omili.
3. Česa teorije ravnanja ne opravljajo:
b) vedenje pod vplivom kompulzivne sile
4. B je v pravni zmoti in pomaga pri izvrševanju...
a) B odgovarja vendar mu sodišče lahko omili kazen.

Teoretični vprašanji:
1. Adekvatna teorija in teorija objektivne pripisljivosti ( osredotočite se predvsem na razlike med njima).
2. Prava delicta propria in prave opustitve. Kako odgovarja A, ki napeljuje B-ja k pomoči h KD delicta propria?

Zgodbica je šla približno takole:
A in prijatelj sta izvrševala v določenem obdobju( npr. od septembra 2006 do decembra 2008) vlomne tatvine. Nekega dne vlomita v nek vikend in preseneti ju lastnik, ki prijatelja ''obstreli'' in mu povzroči zlom ledvenega vretenca. Prijatelj trpi bolečine ampak noče iti k zdravniku. Prosi A-ja za morfij. Ta mu ga začne redno dobavljati.
A se v tujini spre s tujcem zaradi dekleta. Porine ga v jezero. Pri tujcu pride do zastoja srca. A mu ne pomaga in pusti, da se tujec utopi. A-ju je prijetno ob tem.
A vozi pod vplivom alkohola in prehitro. Povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom. Izvedenec pove, da bi v vsakem primeru prišlo do trčenja.
A-ja ujame policija. Ne pove jim, da bo prijatelj doživel abstinenčno krizo, če ne dobi morfija. Prijatelj umre.

Rešitve:
1) A in prijatelj sta izvrševala vlomne tatvine v času veljavnosti KZ in KZ-1 --> premoženjsko KD; konstrukcija nadaljevanega KD. Čas izvršitve KD --> ko je bilo izvršeno zadnje KD --> za vse vlomne tatvine bi uporabili KZ-1. (2 točki)

2) Prijatelj utrpi HTP ali PHTP, ki bi jo presojali po merilih silobrana. (1 točka)

3) Prijatelj napelje A-ja h KD po 186/I KZ-1 --> izključno za svoje potrebe, zato ne odgovarja niti kot napeljevalec. (2 točki)

4) A glede morfija odgovarja po 186/I tolikokrat kolikokrat ga je nabavil(tu bi pravilno šteli tudi možnost, da gre za 1 KD).
KD po 180/I je zajeto v 186. členu --> če bi ustrezno argumentirali pravno kvalifikacijo bi dobili bonus točko. (2 točki)

5) V Italiji bi A lahko odgovarjal po slovenski kazenski zakonodaji po aktivnem personalitetnem načelu po 12. členu KZ-1.

6) A potisne C-ja v vodo --> realna injurija po 159. členu. Ko pride do zastoja srca --> storitvena povzročitev PHTP po 124/ III . Gre za naklepni uboj ali umor v nepravi opustitvi --> to bi konzumiralo PHTP in razžalitev (3 točke)

7) Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti --> ni vzročne zveze zato ne odgovarja. (2 točki)

8) A je garant za prijateljevo življenje . Podan je A-jev eventualni naklep za prijateljevo smrt, uboj, vendar prideta v kolizijo A-jeva garantna dolžnost in A-jev privilegij zoper samoobtožbo. A-jeva garantna dolžnost se umakne privilegiju zoper samoobtožbo zato A ne odgovarja za prijateljevo smrt.

[Tanchy]

KMP izpit oktober 2010

Vprašanja za obkroževat kolikor se spomnim:
1. A napeljuje h KD, pri čemer mu B asistira tako, da po A-jevem naročilu spiše prošnjo za napeljevano osebo. B je in odgovarja kot:
- je napeljevalec in odgovarja kot napeljevalec
-je pomočnik in odgovarja kot pomočnik
-je napeljevalec in odgovarja kot pomočnik
-
2. A prostovoljno odstopi od dokončanja umora pri čemer izvrši posebno hudo telesno poškodbo. A-jevo ravnanje se presoja kot:
- poskus umora s prostovoljnim odstopom
-
-
-

3. Teorije specialne prevencije zajemajo:
-relativne teorije o namenu kaznovanja
- absolutne teorije
- nobene od naštetih
-
4. Oče pretepa otroka in pri tem misli, da mu pravni red to dovoljuje. Oče je v:
- dejanski zmoti
- pravni zmoti
-
-
Teoretični vprašanji:
1. Temeljno merilo za razločevanje neprimernega poskusa KD od primernega poskusa KD.
Merilo oz. teorija (se ne spomnim dobro) za razločevanje neprimernega poskusa od absurdnega poskusa.
2. Primerjaj zavestno sestavino naklepa in potencialno zavest o protipravnosti.

Zgodbica: 14letna A je letovala v hrvšakem obmorskem mestecu s starši. Nekega večera je zaradi dolgčasa na skrivaj odšla na potep po mestu. Sreča B-ja in C-ja (oba polnoletna). Zahoče se jim pivo zato se dogovorijo, da bodo vlomili v trgovino. A je stražila, ker bi jih lahko vsak hip kdo zasačil, B je vlomil vrata s palico. C je vstopil in vzel par steklenic piva. Presenetil ga je prodajalec, ki je v trgovini vsake toliko prespal. C ga je tako močno udaril, da je prodajalec nezavesten obležal na tleh ( se ne spomnim točno kakšno pošlodbo mu je povzročil). Nato so vsi pobegnili.
Pili so pivo, B odide domov. A in C ostaneta sama. C gre A z roko pod hlačke in jo začne božati po spolovilu. Ko hoče z njo spolno občevati se A temu odločno upre. Hoče pobegniti vendar jo C ulovi in udari tako močno, da ji povzroči zlom nosa in ličnice. Ker je A začela krvaveti, se je C ustrašil in pobegnil.

Toliko od mene.. Rešitve in dopolnitve od oktobrskega izpita podajte drugi, če pa se slučajno še česa spomnim, dopišem.

[nike]

sej ne vem če komurkoli to pomaga (je vrjetno bol kot zanimivost ) da so očitno bla vprašanja iz prvega dela izpita identična izpitu marca 2010

[evgenija]

Hej!;)

Zanima me kako bi opisali (ok razliko med kvalificiranim kd in kd kvalificiranim s hujšo posledico vem) - to v primeru nepravih opustitev....
bi lahko tu npr. govoril o tem, da potrebujemo prvo pri nepravih opustitvah garantno dolžnost in da lahko imamo torej primer npr. doječe matere, ki nima naklepa umoriti dojenčka vendar ga pozabi nahraniti npr. in pride do 118. povzročitev smrti iz malomarnosti, nima torej naklepa...sam ne vem kak bi obrazložla v kontekstu s kvalificiranim kd in kd kvalificiranim s hujšo posledico..... HVALA!!!!

[zvezdicaxyz]

Imam eno vprašanje glede instituta actio libera causa in sicer če je naklepna mora imeti naklep glede k.d pred neprištevnostjo. Kako je pa pri malomarnosti, se mu jo očita pred neprištevnostjo ali ko je že neprišteven??

[Dexter]

Actio libera in causa se vedno upošteva za nazaj, torej za čas prištevnosti, tako pri naklepu kot tudi pri malomarnosti.

[IziG]

Hej!

A ima kdo mogoče rešeno zgodbico št. 25, Mrzla januarska noč (Praktikum)? Če imate, prosim povejte rešitve,..

Hvala in lp

[shushy]

Eno vprašanje: a napeljevalec k pomoči (to se presoja kot pomoč ne?) pri pravih delictum proprium odgovarja isto kot storilec čeprou sam nima takšnih lastnosti? pri nepravih delictum proprium pa odgovarja za temeljno, storilec pa za kvalificirano oz. privilegirano obliko KD? al to sam za napeljevalca vela? jst sm že čist zmešana...

[IziG]

Shushy... imas prav... Napeljevalec na pomoč odgovarja za pomoč. pomočnik in napeljevalec pri prava delictum propria odgovarja kot storilec. pri nepravih dp pa oba za temeljno, storilec pa za privi./kvalifi....
A ves mogoce odg. na moje vprasanje?

[shushy]

rešitev nimam, lahko pa skup rešmo

[IziG]

Komot ) Kaj pa mogoce ves kaj je razlika med kvalificiranim kd in kd kvalificiranim s hujšo posledico v primeru nepravih opustitev?? to vprasanje me muči že lep čas pa nimam pojma.. )

[shushy]

vem kaj je kvalificirano KD in KD kvalificirano s hujšo posledico, kaj je pa drugač pri nepravih opustitvah pa nažalost ne js bi to lepo na dolgo pa široko opisala use pa upala na čimveč točk sicer sm pa že tok zmešana od vsega da se mi tut razmišlat ne da kej preveč več

[IziG]

Ja, tudi jaz Predvsem me je strah, da bodo na tem roku ravno taka čudna, zapletena vprašanja in potem bo res zabavno :/

[shushy]

kvalificirano KD je kvalificirana oblika temeljnega kaznivega dejanja npr. uboj in umor, dejanje kvalificirano s hujšo posledico pa pomeni, da je do prve posledice podana naklep ali malomarnost (huda telesna poškodba), do druge pa malomarnost (smrt), potem pa povežeš z nepravo opustitvijo, npr A ima na strehi že slabe strešne "opeke" (al kaj je že to ) in odgovarja za lastne neprimičnine v oblastnem območju, torej je garant in če pade to B-ju na glavo in potem on v bolnici umre, A odgovarja za hudo telesno poškodbo s kvalificirano hujšo posledico v sotritveni obliki

tole sm najdla na forumu če ti kej pomaga to js zastopm sam kako bi pa to obrazložila pa nimam pojma

[IziG]

Hvala... recimo bom nekak probala kej zbluzit... vseeno upam, da tega vprasanja ne bo..

[shushy]

no ta Mrzla januarska noč..js nimam čist razčiščenih pojmov s temi tatvinami...a če nekam vlom (npr. razbije steklena vrata trgovine) pa vzame stvar majhne vrednost se to presoja kot poškodovanje tuje stvari v pravem steku z malo tatvino po 204/II? če je komu jasn bi bla vesela če mal obrazlož tole:)
Ko je poču radiator pa je nastal 30000eur škode-->tuki bi js dala da A ne odgovarja po 220/II (poškodovanje tuje stvari) ker tudi če je bil do tega malomaren, malomarnost tuki ni inkriminirana. Zdej za ta požig spt ne vem, ker pomoje je blo to pač nesrečno naključje da je do vsega tega pršl edin če bi mu blo mogoč očitat kako malomarnost, sam pomoje mu tut nezavedne neb mogl, nevem no...če pa mu jo, bi odgovarju po 222/III?
Ko je unmu spraznu pnevmatike je bil že na ravni neprištevnosti. Mormo ugotovit če je meu do tega dejanja še predn se je napil naklep (uporabmo actio liberae in causa). Vidmo da ga ni meu, zato ne odgovarja, ker poškodovanje tuje stvari ni inkriminirano iz malomarnosti. Naprej pa nevem

[w4nkst4]

Če gre za vlom je avtomatsko 205. člen, ni važn kašna je škoda?

[w4nkst4]

A si šur da gre za 204. člen??? Js bi reku da gre za 205/I

[shushy]

ja nevem, pomoje gre za kršitev nedotakljivosti po 141. in za 204/II ker je pač stvar majhne vrednosti...sej pravm d mi niso te tatvine čist jasne

[shushy]

js mam v vajah napisah 204/II+vlom ni enako 205/I --> tudi če je izvršil dejanje na enega izmed načinov ki so našteti v 205 v tem primeru ne gre za veliko tatvino! nevem pa če še poškodovanje tuje stvari kam paše...jaoooo

[IziG]

hm... zakaj bi pa slo tuki za kršitev nedotakljivosti stanovanja? sej pri tem ne gre za nasilen vstop... zato mislm da tukaj pride bolj v poštev poškodovanje tuje stvari + tatvina (mala??) in ce je to skupaj vlomna tatvina pa nevem.. jaz bi rekla ja.. sam ce je blo pa rečeno na predavanjih da ne.. pol pa najbrs že drži..

[w4nkst4]

Kokr sm gledu poročilo neke glavne obravnave, je biu en obsojen na podlagi 205/I, je pa vlomu v en avto in pri tem razbil šipo.

[IziG]

ja ja.. sam nevem ce je razlika ce je pac on hotel s tem ukrast avto, potem je logično 205/1, ce je pa vdrl v avto z namenom da iz sedeža ukrade čokolado (ki jo je videl notr) ki je majhne vrednosti pa nevem ce je dovolj poskodovanje tuje stvari in tatvina (mala).... nevem no

[shushy]

pomoje če gre za stvar majhne vrednosti ni smiseln da ga obtožjo za veliko tatvino po 205 (če je ukradu neki za 10eur recmo), če je pa vlomu pa ukradu neki kar spada pod navadno tatvino (se prav od 500 naprej) pa gre za 205/I. Ker je tut velika razlika v kaznih...za malo tatvino je do 1leta za veliko pa do 5let...nevem no...
tkole mam js v vajah napisan:
1) 204/I + posebne okoliščine iz 205/I = VELIKA TATVINA (to js tko zastopm da če vlom, vdre, itd. in ukrade neki kar ma vrednost nad 500eur pol je to velika tatvina)
2) 204/II + vlom NI ENAKO 205/I
3) tatvina(sam zdej ne vem kakšna) + poškodovanje tuje stvari =STEK! tatvina s poškodovanjem tuje stvari
4) 205/I = navadna tatvina s posebnimi okoliščinami

bi pa rada razčistla tole kr je ponavad zmer neki v izpitu

[w4nkst4]

Kje je sploh zapisana ta meja 500€...to ni res