Pravnica.net

Moti me, da nikjer izrecno ne piše, da je garantna dolžnost zakonski znak, saj brez tega ne more biti zmote v ožjem pomenu. Če je ta dolžnost del biti, a to pomeni da je tudi zakonski znak torej?(pač piše, da garantna dolžnost ni del opisa KD, torej zdej ne vem a se pojem zakonski znak nanaša samo na tisto, kar je v opisu, ali na celotno bit KD?)

Mene pa zanima kok se je treba pri esejskih vprašanjih razpisat? Ker, če ne znam knjige V NULO, odgovor niti ne bo preveč esejski.

dragoxxx napisal/-a:Moti me, da nikjer izrecno ne piše, da je garantna dolžnost zakonski znak, saj brez tega ne more biti zmote v ožjem pomenu. Če je ta dolžnost del biti, a to pomeni da je tudi zakonski znak torej?(pač piše, da garantna dolžnost ni del opisa KD, torej zdej ne vem a se pojem zakonski znak nanaša samo na tisto, kar je v opisu, ali na celotno bit KD?)

Nikjer ne more pisati da so GD ZZ, ker niso. Garantne dolžnosti SO deli biti a NISO zakonski znak;
objektivni pogoj kaznivosti pa JE zakonski znak, NI pa del biti.

Torej če GD niso ZZ, potem ne moremo reči, da je zmota o GD dejanska zmota v ožjem pomenu. Čeprav po drugi strani bi lahko z argumentom a contrario rekli sledeče: Zakonski opis določenega KD je sestavljen v nekaterih primerih iz biti KD in OPK(GD so pač del biti). Torej bit KD in OPK so v tem primeru ZZ in če so GD del biti, so tudi GD ZZ določenega KD:) Ker itak storilec mora v primeru naklepa imeti zavest tudi o garantni dolžnosti, tj. o dolžnosti preprečiti PP. Samo v takem primeru lahko rečemo, da je izključen naklep storilca v primeru zmote o tem, da ga ta dolžnost v konkretnem primeru zavezuje. Mimogrede, a je sploh kaka razlika med zmoto o obstoju garantne dolžnosti in zmoto o GD? Zmota o obstoju GD je pravna zmota, zmota o GD(storilec je prepričan da v konkretnem primeru ga dolžnost ne zavezuje, čeprav se zaveda da je na splošno garant) pa je potlej dejanska zmota v ožjem pomenu??

Edino če se ne reče "zmota o GD", ampak "zmota O OKOLIŠČINAH, iz katerih izvira GD"-potlej bi bile te okoliščine nekak ZZ, zmota katerih bi izključevala naklep. Ok, tole je preveč ))))

dragoxxx napisal/-a:Torej če GD niso ZZ, potem ne moremo reči, da je zmota o GD dejanska zmota v ožjem pomenu. Čeprav po drugi strani bi lahko z argumentom a contrario rekli sledeče: Zakonski opis določenega KD je sestavljen v nekaterih primerih iz biti KD in OPK(GD so pač del biti). Torej bit KD in OPK so v tem primeru ZZ in če so GD del biti, so tudi GD ZZ določenega KD:) Ker itak storilec mora v primeru naklepa imeti zavest tudi o garantni dolžnosti, tj. o dolžnosti preprečiti PP. Samo v takem primeru lahko rečemo, da je izključen naklep storilca v primeru zmote o tem, da ga ta dolžnost v konkretnem primeru zavezuje. Mimogrede, a je sploh kaka razlika med zmoto o obstoju garantne dolžnosti in zmoto o GD? Zmota o obstoju GD je pravna zmota, zmota o GD(storilec je prepričan da v konkretnem primeru ga dolžnost ne zavezuje, čeprav se zaveda da je na splošno garant) pa je potlej dejanska zmota v ožjem pomenu??

Opis KD v inkriminacijski normi ni sopomenka za bit in vse besede in znaki še ne sodijo v bit, zatorej še nič ne pomeni, da je GD bit, in bi zaradi tega jo kr dal pod ZZ
Za naklep je dost, da se zavedaš, da obstajajo šanse, da je dobrina ogrožena. In pol je v učbeniku naštetih par oblik malomarnosti pri opustitvenih deliktih. Ful dobr. Nič ni o zmotah.., sam da npr. malomarno ne prepozna okoliščin, iz katere mu izrašča GD. Mah, sej sploh ne vem ka sm hotla povedat, ker bl k razmišlaš bl se zaštrikaš.
Morm rečt da si mi kr dal za razmišlat in to je safr, k itak nam pršla do konca, ker je to kr neki. Bolj je da se sploh ne poglabljamo preveč, ker pol preveč znamo in preveč kompliciramo

omg, ko vi tak zakomplicirate vse, da se mi zdi da nimam pojma (

Jaz bom znorel, do sedaj sem vse tako lepo vedel, sedaj pa naletim na taka nenormalna vprašanja Kriva je knjiga, ker je zanič napisana:)))

zvezdicaxyz napisal/-a:omg, ko vi tak zakomplicirate vse, da se mi zdi da nimam pojma (

a je tko đizss jz še zdej ne vem kaj ta BIT pomen Lahko kdo razloži?

BIT pomeni BISTVO kaznivega dejanja, če A nameri pištolo v Bja - gre za uboj (poskus)
Razlika med sodnim opominom in pogojno obsodbo? razen pogojev za izrek jst ne vidim kaj drugega

good_luck napisal/-a:BIT pomeni BISTVO kaznivega dejanja, če A nameri pištolo v Bja - gre za uboj (poskus)
Razlika med sodnim opominom in pogojno obsodbo? razen pogojev za izrek jst ne vidim kaj drugega

Najboljša možna razlaga, ki jo lahko ponudim je, da bit opredeljuje nepravo določenega dejanja in je celota objektivnih in subjektivnih znakov. Kaj pa to točno pomeni pa sam bog ve

PO vs. SO
Razlike:
opozorilo je pri pogojni obsodbi dano v obliki kazni, ki jo sodišče določi (ne pa izreče), pri sodnem opominu pa je vsa vsebina kazenske sankcije le v opozorilu, potem seveda pogoji za to sankcijo- 58. in 68. člen; izbris iz evidence- PO- po 1 letu odkar je pretekla preizkusna doba, SO- če v 1 letu od pravnomočne sodbe ne stori novega KD; SO- mogoč izrek 2 VU ( odvzem vozniškega in predmetov), PO- 3 VU, ki se izvršijo; PO lahko prekličejo

Enakosti:
sankciji opozorilne narave, pri obeh se oseba šteje za obsojeno, nima pravnih posledic, upoštevanje osebnosti, prejšnjega življenja, obnašanja itd.

To, da je bit KD celovitost subjektivnih in objektivnih znakov, ki kot celota opredeljujejo nepravo dogajanja pomeni preprosto to, da so storilčevo ravnanje, sprememba stanja, ki s tem ravnanjem nastane(PP) ter ponekod sam opis storilca(npr. delictum prorpium) ter včasih tudi kavzalnost + še naklep kot del biti KD, ti subjektivni in objektivni elementi ki sami po sebi predstavljajo nevarno, škodljivo, antisocialno naravo določenega dogajanja(z drugimi besedami nepravo dogajanja). Zato se tudi reče, da bit KD predpostavlja tudi protipravnost dogajanja, kar je v v ečini primerov tudi res(razen v primerih silobrana, itd.)

Razlika med sodnim opominom in pogojno obsodbo je tudi v tem, da sodišče pogojno obsodbo izda v obliki obsodilne sodbe, medtem ko se sodni opomin izreka v obliki sklepa, ki ne vsebuje krivdoreka.

Kar se pa knjige tiče, pa mislm, da niti ni tok zanič, samo pozna se ji, da so različne teme pisali različni avtorji. Tako so npr. teme, ki jih je obdelal prof. Korošec, tipično zakomplicirani. Lahko bi bilo huje...

Mimogrede, 70% snovi sankcij je pravzaprav vsebovanih v KZ-1. V knjigi so neki odstavki dobesedno copy-pejstani iz zakonika, hehe:)

Arietida in Katica - hvala vama za odgovore
šele zdaj vidim, da so vsebovani v knjigi, vendar niso tako "izluščene" te razlike, kot sta jih ve navedle
in res, različni avtorji - različen "užitek" branja

naj mi prosim nekdo pomaga pri tem primeru:
A in B sta se dogovorila, da bosta izvršila vlomno tatvino tako, da bo A poskrbel za potrebno orodje, B pa bo s tem orodjem vlomil v neko trgovino, ukradene stvari pa si bosta razdelila. Tako sta tudi storila.
Kaj je A pomagač ali sosotilec?? Lahko je pomagač ker je priskrbel sredstvo za izvršitev kd. torej fizična pomoč. Lahko je pa sostorilec ker sta se dogovorila, sta dobiček razdelila torej lahko skepamo da je mel A naklep in je sodeloval pri svojem kd. ne tujem.

Jaz bi rekla, da je A sostorilec, saj je kljub temu, da sam ni neposredno izvršil zz kaznivega dejanja, k izvršitvi bistveno prispeval, prav tako pa je dejanje štel za svoje, kar lahko sklepamo po tem, da si nameravata razdeliti dobiček.

Se mi zdi da je pri takih mejnih situacijah glede pomoči in sostorilstva pogosto dovoljeno argumentirati obe strani. Če svojo odločitev dovolj tehtno obrazložiš, dobiš pike v vsakem primeru. Če se odločiš za pomoč, poudariš dejstvo, da recimo ni obvladoval situacije v času same izvršitve, da dejanja ni štel za svojega, da njegov prispevek ni bil bistvenega pomena... Če pa zagovarjaš sostorilstvo, pa poudariš, da kd ne bi bilo mogoče izvršiti brez njegovega prispevka, da je dejanje štel za svoje, da sta bila dogovorjena... Če maš pa situacijo, ko dejanko izvrši katerega od zz, pa ni dvoma, da gre za sostorilstvo (če ne gre za zmote in podobno).

Strinjam se s Katico:)

Še malo pomoči pti tem primeru:
A se je hotel maščevati B-ju ker mu je prevzel dekle. Odločil se je da ga bo zastrupil. V bjev vodnjak je nasul veliko količino strupa, ki je vodotopen in nima brave, vonja in okusa. Čez nekaj dni sta umrla B in njegov priatelj C, ki sta pila vodo iz vodnjaka. Ali bi Bja lahko kaznovali po četrtem odstavku 336.člena KZ-1.

Po tem členu bi ga lahko kaznovali za smrt B-ja, saj je s svojim ravnanjem izpolnil zak.znake temeljnega kd. in njegove kvalificiranje oblike, njegovo smrt pa je imel v naklepu torej bo odgovarja za hujšo posledico.
C-jevo smrt pa B ni imel v naklepu in je C umrl zaradi njegove malomarnosti, saj mi se moral in mogel zavedati, da lahko tudi kdo drug pije to vodo. Tu se mu pa očita povzročitev smrti iz malomarnosti.

Bi lahko bilo tako al ne??

Po mojem mnenju uporaba 336/4 ne pride v poštev za B-ja, saj četrti odstavek zajema hujšo posledico, do katere pa se zahteva storilčeva malomarnost. Četrti odstavek namreč vpeljuje odgovornost za hujšo posledico, kar pa v tem primeru ne pride v poštev.
Dejanje bi bilo bolj smiselno kvalificirati kot umor iz maščevalnosti, v idealnem steku s 336/4 za C-ja.

Čeprav... iz tega, da je poudarjeno, da je vodnjak B-jev, bi lahko sklepali, da ne gre za javno pitno vodo, mogoče bi bilo treba situacijo obravnavati enako kot primere, ko storilec recimo zastrupi vino oškodovanca in podobno, v tem primeru torej pride v poštev 118 za C-ja. Ker recimo če bi nekdo na pipo v B-jevi naštimal nek strup, ki bi zastrupil vodo, ki teče iz nje, bi to težko kvalificirali kot onesnaženje pitne vode.

Najbrš bi blo smiselno katerokoli odločitev nekoliko argumentirati, glede na to, da ni jasno, kako je s tem vodnjakom, kdo vse pije iz njega.

Sostorilec pri pravih deliktih propria se kaznuje po členu:______?
kaj je prav 20/II ali 40? jst se bolj nagibam k 20/II, ampak v učb. na str. 324 (zadnji odstavek) je nekaj napisano na to temo, pa se sprašujem, da ni tu kakšen trik

To vprašanje ni logično? Jaz bi tukaj napisal: Sostorilec se kaznuje po členu, po katerem se kaznuje storilec. Ker sostorilec ne moreš biti če nimaš z zakono zahtevane lastnosti za storilca. Ker to je odvisno od okoliščin primera. Če imamo policaja in civilista ki izsiljujeta izjavo od nekoga, lahko rešimo to tko:
policaj: 267/I v zvezi z 20/I
civilist: 267/I v zvezi z 38/I(kot pomagač) ali pa 132/I v zvezi z 20/I. No , tukaj je 267 pravi delictum proprium in sostorilec bi se kaznoval po istem členu kot policaj le, če bi imel isto lastnost, če bi bil policaj, drugače pa ne(brw, tole nalogo je Ambrož tako rešil, preverjeno)

dragoxxx napisal/-a:To vprašanje ni logično?

jst sam citiram stara izpitna vpr. ampak saj veš, mi študenti vse obrnemo in pol nam ni jasno, kaj sploh hočejo
drugače pa se strinjam, če sostorilci nimajo določene lastnosti, ki je konstitutiven znak KD, je očitno treba poiskati ustreznejšo kvalifikacijo

kaj pa tale:
A prehitro vozi, zbije enega, ki se mu vrže pred avto, povzroči mu HTP. Izvedenec: "posledica bi bila enaka tudi če bi vozil s primerno hitrostjo" Ali bo A odgovarjal?
a) DA...
b) DA...
c) NE
d) DA, ker če bi vozil s primerno hitrostjo, v trenutku, ko se je tisti človek vrgel na cesto, A sploh ne bi bil tam
Mene ta zadnji odgovor bega, ker je smiseln, drugače pa bi rekla NE, ker gre za prekinitev vzročne zveze, glede na mnenje izvedenca in ekvivalečno teorijo

Ne odgovarja, ker ni podana vzročna zveza. To preverimo s pomočjo teorije objektivne pripisljivosti. Storilec je s prehitro vožnjo sicer vzpostavil protipravno nevarnost, vendar prepovedana posledica ni bila realizacija te nevarnosti, zato njegovega ravnanja ne mroemo šteti kot vzrok.

ali je tu enako kot pri kpp, da moraš imeti vsaj 50%teorije prav, da ti sploh preglejujejo zgodbico???