Pravnica.net

Zdravo! zanima me kje v knjigi so opisane te sole naravna, finalna, socialna?
Hvala

giraffe napisal/-a:Zdravo! zanima me kje v knjigi so opisane te sole naravna, finalna, socialna?
Hvala

poglavje RAZVOJ KAZENSKEGA PRAVA

teorija adekvatne vzrocnosti in teorija objektivne pripisljivosti primerjava in razlike...ce ve kdo, in se akcesornost in principalnost udelezbe, razliko pojasni na primeru napeljevanja. hvala

zanima me se kako je s kaznivostjo ravnanja na ukaz za nepravo opustitveno kd...oz. kako tocno se je glasilo esejsko vprasanje na junijskem roku?

akcesorsornost in principalnost pri napeljevanju....Napeljevanje je udeležba v ožjen pomenu kar pomeni, da te vrste sodelovanje nima narave storilstvva(kvalitativna razlika med storilstvom in sosotorilstvom in udeležbo),samo dopolnilna ravnanja, prispevek k kd, izvršitvi kd, niso odločilen pogoj za samo izvršitev in prepovedano posledico.Akcesornost in pricipalnost se pokažeta kot vprašanje glede tega na kaj vežemo kaznivost napeljevalca( ali pomočnika).. Teroija o akcesornosti izhaja iz iddeje, da je pri izvrševanju kd , ki gaizvršuje več ljudi, še vedno eno samo kd in kaznivost vežemo na to ali je storilec kkd sploh izvršil ali vsaj poskusil izvršiti.
Teorija o principalnosti pa daje udeležbi samostojno naravo in je prispevek udeleženca pri izvršitvi samostojen, ne gre za sodelovanje pri tujem dejanju.
Večina sistemov sprejema akcesornost( tudi slovenski) z izjemami( pri nas je ta neuspelo napeljevnje)

Teorija adekvatnosti in objektivne pripislljivosti
Terija o addekvatnosti je "popravek" za ekvivalenčno teorijo , ki daje včasih vrednostno nesprejemljive in preširoke rezultate.Teorija o adekvatnosti nam pove, da ko storilčevo ravnanje pripelje do skarjno netipičnih posledic, ni vzročne zveze med ravnanjem in posledico.Za vzrok po tej teoiji lahko štejemo samo tisit dejavnk, ki navadno pripelje do določene posledice. Kako se adekvatnost presodi je stvar sodniškega vrednotenja, ki se mora postaviti v vlogo povprečnega opazovalca. Je dopolnitev eekvivalenčne teorije.
Te orija objektivne pripislljivosti izhaja iz naravoslovne vzročnosti. Izoblikovala se je za teorijo o adekvatnoosti in jo štejemo za nujni in ne zadostni pogoj za pripis posledice( po naravoslovnem potreben še vrednostni korak).
Da e mogoče pripiti posledico ravnanju: ravnanje storilcca mora ustvariti protipravno nevarnost in ta protip. nevarnost se mora udejaniti v posledici. npr. glej primere iz učbenika.... kršitve dolžnostnega ravnanja... dejansko in pravno vprašanje.
Za določitev vzročne zveze sta pomembni obe. Pri obeh imamo vrednostno odločanje. Pri ob. pr. imamo še dejansko vprašanje ( povezanost v naravoslovnem smislu) , pri teoriji adekvatnosti pa gre samo za pogled povprečnega opazovalca, pričakovanost , ki je nato predmet sodniškega vrednotenja.

Upam, da je prav in da sem pomagala?
Glede vprašanja na junijskem roku se pripročam tudi jaz!lp

valentinapeli napisal/-a:Akcesornost in pricipalnost se pokažeta kot vprašanje glede tega na kaj vežemo kaznivost napeljevalca( ali pomočnika).. Teroija o akcesornosti izhaja iz iddeje, da je pri izvrševanju kd , ki gaizvršuje več ljudi, še vedno eno samo kd in kaznivost vežemo na to ali je storilec kkd sploh izvršil ali vsaj poskusil izvršiti.
Teorija o principalnosti pa daje udeležbi samostojno naravo in je prispevek udeleženca pri izvršitvi samostojen, ne gre za sodelovanje pri tujem dejanju.
Večina sistemov sprejema akcesornost( tudi slovenski) z izjemami( pri nas je ta neuspelo napeljevnje)

Mogoče ne ravno posrečen stavek: ne gre za izvrševanje KD (zakonskih znakov), ki jih izvršuje več ljudi, ker je to kvaliteta sostorilstva (razen če imamo več sostorilcev+pomogače+napeljevalce, vendar napeljevanje&pomoč nista izvršitveni obliki!!!). Teorija o odvisni naravi udeležbe izhaja iz prepričanja, da je z udeležbo več ljudi pri uresničevanju kakega KD (kar pa ne pomeni, da vsi te izvršujejo zakonske znake-nekdo jih in ta nastopa kot storilec/sostorilec; drugi pa s svojimi ravnanji samo dopolnjujejo, nekaj prispevajo,itd.) Ravnanja napeljevalcev in pomagačev (torej te 2.skupine) sama po sebi niso kazniva, zato jih po tej teoriji vežemo na dejanje glavnega storilca-njihova kaznivost je odvisna od tega, ali je glavni storilec KD dokončal/uresničil vsaj njegov poskus.

Glede na to da novi kz locuje dve vrsti skrajne sile...me zanima ce npr. voznik resevalnega vozila zbije otroke, ker se zaradi varnosti pacienta v resilcu ne more pravocasno umakniti...gre za opravicljivo skrajno silo?
Kaj pa ce ropar grozi bancniku, da ce mu ne da denarja ga bo ustrelil...in mu ta da denar...gre za skrajno silo ali silobran?

giraffe napisal/-a:Glede na to da novi kz locuje dve vrsti skrajne sile...me zanima ce npr. voznik resevalnega vozila zbije otroke, ker se zaradi varnosti pacienta v resilcu ne more pravocasno umakniti...gre za opravicljivo skrajno silo?
Kaj pa ce ropar grozi bancniku, da ce mu ne da denarja ga bo ustrelil...in mu ta da denar...gre za skrajno silo ali silobran?

32/II-se opravičujem, po starem je bila opravilčljiva po 1.odstavku

Torej je v obeh primerih upravicljiva skrajna sila... bi kdo znal povedati kaksen primer opravicljive skrajne sile?

Ce pa je npr. v avtu samo voznik ki se pelje po cesti in mu pred avto skoci otrok, ki ga zbije...je pa to silobran?

giraffe napisal/-a:Torej je v obeh primerih upravicljiva skrajna sila... bi kdo znal povedati kaksen primer opravicljive skrajne sile?

Ce pa je npr. v avtu samo voznik ki se pelje po cesti in mu pred avto skoci otrok, ki ga zbije...je pa to silobran?

Pri silobranu imaš napad in obrambo, pri skrajni sili pa nevarnost in odvračanje te nevarnosti

SILOBRAN: nekdo me napade...imam pravico do silorana
UPRAVIČLJIVA SKRAJNA SILA: policist razbije šipo avtomobila in reši otroka, ki se je dušil (ko žrtvuješ manj pomembno dobrino-razbita šipa, da rešiši bolj pomembno življenje otroka-izključena je protipravnost)
OPRAVIČLJIVA SKRAJNA SILA: 4 brodolomci v čolnu, brez hrane že več dni, najmlajšega mornarja ubijejo in pojejo (ko so na tehtnici dobrine enakega ranga, navečkrat življenje-izključena je krivda,in ne protipravnost, saj bi v primeru izključitve protipravnosti pravni red sporočal, da je to da ubiješ in poješ najmlajšega v skladu s pravom)

Sicer pa imaš glede problematike skrajne sile in silobrana zelo jasne in razumljive primere v Ambroževih vajah...

foxy napisal/-a:

giraffe napisal/-a:Glede na to da novi kz locuje dve vrsti skrajne sile...me zanima ce npr. voznik resevalnega vozila zbije otroke, ker se zaradi varnosti pacienta v resilcu ne more pravocasno umakniti...gre za opravicljivo skrajno silo?
Kaj pa ce ropar grozi bancniku, da ce mu ne da denarja ga bo ustrelil...in mu ta da denar...gre za skrajno silo ali silobran?

32/II-se opravičujem, po starem je bila opravilčljiva po 1.odstavku

ja...to me je zmotlo kako 32/I po KZ-1b....zdaj mi je jasno

če je zavest o protipravnosti del naklepa, potem izogibna pravna zmota:
a) nujno izključuje kazensko odgovornost
b) nujno izključuje protipravnost dejanja
c) lahko izključi odgovornost za malomarnost
č) ne more vplivati na kazensko odgovornost ali protipravnost dejanja
d) nujno izključuje naklep

Nekdo dobi privolitev oskodovanca, toda dobrina v katero posega ni razpolozljiva...?

Bi znal kdo to resit

[quote="giraffe"]Glede na to da novi kz locuje dve vrsti skrajne sile...me zanima ce npr. voznik resevalnega vozila zbije otroke, ker se zaradi varnosti pacienta v resilcu ne more pravocasno umakniti...gre za opravicljivo skrajno silo?
Če zbije otroke, ki mu skočijo pred avto gre pa za silobran, ker so ga ti otroci napadli. Če pa drugače zbije otroke bi pa tud js rekla da gre za opravičljivo skrajno silo, ker so dobrine istega ranga in se otroci lahko branijo s silobranom, niso dolžni mirno stati, da jih zbije.

če je zavest o protipravnosti del naklepa, potem izogibna pravna zmota:
a) nujno izključuje kazensko odgovornost
b) nujno izključuje protipravnost dejanja
c) lahko izključi odgovornost za malomarnost
č) ne more vplivati na kazensko odgovornost ali protipravnost dejanja
d) nujno izključuje naklep
Js bi se lotila takole: izogibna pravna zmota=potencialna zavest o protipravnosti, ki ne vsebuje naklepa, torej po teoriji da je zavest o protipravnosti del naklepa nujno izključuje naklep. Naj še kdo odgovori na tole prosim.

Nekdo dobi privolitev oskodovanca, toda dobrina v katero posega ni razpolozljiva...? Pri nerazpoložljivih dobrinah privolitev oškodovanca nima vpliva in ravnanje storilca ostaja protipravno. Razen pri 178. členu je dodan nov odstavek, ki utemeljuje opustitev zdravstvene pomoči.

sanja. napisal/-a:
če je zavest o protipravnosti del naklepa, potem izogibna pravna zmota:
a) nujno izključuje kazensko odgovornost
b) nujno izključuje protipravnost dejanja
c) lahko izključi odgovornost za malomarnost
č) ne more vplivati na kazensko odgovornost ali protipravnost dejanja
d) nujno izključuje naklep
Js bi se lotila takole: izogibna pravna zmota=potencialna zavest o protipravnosti, ki ne vsebuje naklepa, torej po teoriji da je zavest o protipravnosti del naklepa nujno izključuje naklep. Naj še kdo odgovori na tole prosim.

Glede na TEORIJO NAKLEPA, ki je zavest o protipravnosti štela za sestavni del naklepa in je bistvo naklepnega KD videla v storilčevem zavestnem dvigu zoper pravni red (zavest o zakonskih znakih+aktualna zavest o protipravnosti), izogibna pravna zmota (ki je samo druga plat instega institua kot potencialna zavest o protipravnosti) nujno izključuje tako kot si napisala naklep.

Natancneje: Nekdo stori kd, ker je dobil privolitev oskodovanca, vendar pa ta dobrina ni bila razpolozljiva-ta ki je storil kd pa misli, da je bila razpolozljiva...ali gre za dejansko zmoto v sirsem, dejansko zmoto v ozjem, pravno zmoto?

giraffe napisal/-a:Natancneje: Nekdo stori kd, ker je dobil privolitev oskodovanca, vendar pa ta dobrina ni bila razpolozljiva-ta ki je storil kd pa misli, da je bila razpolozljiva...ali gre za dejansko zmoto v sirsem, dejansko zmoto v ozjem, pravno zmoto?

Dejanska zmota v širšem smislu...zmota o okoliščinah, ki izključujejo protipravnost

Nekje sem nasel odgovor: Gre za pravno zmoto, ker je storilec v zmoti glede pravnega dometa privolitve in ne za dejansko zmoto v širšem pomenu.
Ce ima storilec razjasnjene okoliscine( ve da bo storil nekaj tistemu ki je dal privolitev), samo razloge za izkljucitev protipravnosti si narobe razlaga.
Tako da ne vem kaj naj bi bilo prav...ce zna kdo razloziti? A ni to podobno kot vprimeru, da oce pretepa svojega otroka, ker misli da mu to dovoljuje pravni red.(pravna zmota)

giraffe napisal/-a:Nekje sem nasel odgovor: Gre za pravno zmoto, ker je storilec v zmoti glede pravnega dometa privolitve in ne za dejansko zmoto v širšem pomenu.
Ce ima storilec razjasnjene okoliscine( ve da bo storil nekaj tistemu ki je dal privolitev), samo razloge za izkljucitev protipravnosti si narobe razlaga.
Tako da ne vem kaj naj bi bilo prav...ce zna kdo razloziti? A ni to podobno kot vprimeru, da oce pretepa svojega otroka, ker misli da mu to dovoljuje pravni red.(pravna zmota)

Ja je, sem na hitro preletela. Če bi mislil, da ima privolitev, pa je v resnici ne bi imel bi šlo za dejansko zmoto

nekaj me se zanima...kaksna je oblika krivde pri nepravih opustitvenih kd? isto kot pri pravih opustitvah naklep in malomarnost?

giraffe napisal/-a:nekaj me se zanima...kaksna je oblika krivde pri nepravih opustitvenih kd? isto kot pri pravih opustitvah naklep in malomarnost?

Da

1.Kako je s sostorilstvom pri pravih delictih proprium in pri nepravih delictih proprium? namrec v knjigi pise samo za udelezbo v ozjem

2.Katerih KD ni mogoce storiti v nepravi opustitvi? v knjigi pise da napeljevanje in posredno storilstvo ne preneseta neprave opustitvene izvrsitvene oblike...

3.Akvizitorno zastaranje v primeru nedokoncanega poskusa.
Hvala

V knjigi pise, da je z nepravo opustitvijo naceloma mozno izvrsiti vsako kd, ki je v zakonu formulirano atoritveno, ce le ni iz posameznih zakonskih znakov kd ocitno, da opustitvena oblika sploh ni mozna oz si jo je v praksi nemogoce zamisliti (npr kd sodelovanja pri pretepy, kd dogovora za kd, hujskaski delikti in vsi verbalni delikti). Knjiga, str 163, spodaj.

giraffe napisal/-a:1.Kako je s sostorilstvom pri pravih delictih proprium in pri nepravih delictih proprium? namrec v knjigi pise samo za udelezbo v ozjem

Glede na to, da v knjigi piše, da pravilo iz 3. odstavka 40. člena ne pride v poštev, kadar gre za prava delicta propria, člen pa govori o storilcih in udeležencih, pravilo po katerem se udeleženci kaznujejo po tistem členu, ki velja za storilca, četudi nimajo zahtevane osebne lastnosti (konstitutiven element kd se prenese na vse udeležence), velja tudi pri udeležbi v širšem pomenu. Pri nepravih delictih proprium pa udeleženec odgovarja za temeljno, storilec pa za kvalificirano oz privilegirano KD.

Živjo, a ve kdo mogoče tole: dejanja kvalificirana s hujšo posledico- kaznivo dejanje je mogoče izvršiti z direktnim,eventualnim naklepom ali iz malomarnosti (tako piše v knjigi)...potem imam pa vaje od prof.Filipčič in smo imeli primer, ko je storilec povzročil hudo telesno poškodbo iz malomarnosti Aju,ki je zaradi tega umrl in zraven imam napisano, da je odgovornost za hujšo posledico, ko gre za smrt nekoga vezana na to, da mora biti huda telesna poškodba povzročena naklepno in da v tem primeru storilec ne odgovarja...a je to prov? a to je potem izjema al kako?

Pravica napisal/-a:Živjo, a ve kdo mogoče tole: dejanja kvalificirana s hujšo posledico- kaznivo dejanje je mogoče izvršiti z direktnim,eventualnim naklepom ali iz malomarnosti (tako piše v knjigi)...potem imam pa vaje od prof.Filipčič in smo imeli primer, ko je storilec povzročil hudo telesno poškodbo iz malomarnosti Aju,ki je zaradi tega umrl in zraven imam napisano, da je odgovornost za hujšo posledico, ko gre za smrt nekoga vezana na to, da mora biti huda telesna poškodba povzročena naklepno in da v tem primeru storilec ne odgovarja...a je to prov? a to je potem izjema al kako?

V 123.členu se drugi odstavek, ki predvideva hujšo posledico veže samo na prvega, malomarnostna huda telesna poškodba pa je definirana v tretjem odstavku, zato tu ni možno odgovarjati za kvalificirano posledico.