Izpit
Moderatorji: a90, Zmaj, bajna, Jure
Re: Izpit
Glede izpodbijanja očetovstva. Ok, to je jasn, da domnevni oče 1 leto odkar je zvedel za okoliščino, ki mu vzbuja dvom, pa 5 let od rojstva otroka. Sam kaj pa, če je otrok star 8 let, pa šele zdj domnevni oče zve za okoliščino? A tuki pride v poštev enoletni subjektivni rok, al se v vsakem primeru ustav pr objektivnem roku, ko je otrok str 5 let, in oče ne more nč več izpodbijat ?
Re: Izpit
teddybear napisal/-a:kaj je razlika med sporom o izvrševanju RP in med sporom o V&V
Pri izvrševanju pomoje, je to da obstaja spor o neki odločitvi oz. stvari glede katere med zakoncema ni sporazuma, in se nato obrneta na CSD in če tudi tam ne dosežeta, gre to na nepravdno sodišče da to uredita. Medtem pa pri v+v gre za to da starša ( Zunajzakonska patnerja), ne živita skupaj oz. sta ločena, in obstaja spor o vzgoji in varstvu, o katerem odloča sodišče v pravdnem postopku...
upam da je lahko to to
Re: Izpit
1. Do katerega kolena stranske črte sorodstva se lahko izloči sodnik?
2. Zakonito dedvanje - kakšen je pri nas dedni red in kakšni so dedni deleži?
3. Ali je zakonec dolžan preživljati otroka svojega zakonca, če je ta star 23 let in se redno šola?
4. V katerih primerih v svaštvu sodnik ne more odločat? In kako je v tem primeru z izvedenci?
5. Po kakšenm postopku se spermeni osebno ime pri menjavi spola?
6. Ali mora biti iz osebnega imena razvidno, da gre za moškega oziroma žensko?
Mi zna kdo pomagat
2. Zakonito dedvanje - kakšen je pri nas dedni red in kakšni so dedni deleži?
3. Ali je zakonec dolžan preživljati otroka svojega zakonca, če je ta star 23 let in se redno šola?
4. V katerih primerih v svaštvu sodnik ne more odločat? In kako je v tem primeru z izvedenci?
5. Po kakšenm postopku se spermeni osebno ime pri menjavi spola?
6. Ali mora biti iz osebnega imena razvidno, da gre za moškega oziroma žensko?
Mi zna kdo pomagat
Re: Izpit
1.) sodnik se mora izločiti iz zadeve, če je stranka ali njen zakoniti zastopnik z njim v krvnem sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena ali v stranski črti do 4. kolena
2.) Zapuščina preide v trenutku zapustnikove smrti na dediča, ki pa je odvisen od oporoke. Če zapustnik ni napisal oporoke, pride do zakonitega dedovanja (dedovanje po zakonu).
1. dedni red – če je imel zapustnik otroke, dedujejo otroci skupaj z zakoncem po enakih delih (npr. dva otroka in zakonec: vsak dobi 1/3 dediščine). Pri otrocih ni važno ali so iz zapustnikovega prejšnjega zakona ali iz sedanjega, važno je, da so njegovi. Zunajzakonski partner ne bo dedoval, če ne bo veljavna zunajzakonska skupnost (če npr. še vedno obstaja ZZ z drugim partnerjem). Zakonec ne bo dedoval, če zakonca ob smrti nista živela skupaj. Če bi eden od otrok umrl, bi pa imel potomca, bi potem njegov potomec na podlagi vstopne pravice podedoval njegov delež. Če vsi otroci umrejo, deduje vse zakonec.
2. dedni red – če zapustnik nima otrok, deduje zakonec v 2. dednem redu skupaj z zapustnikovimi starši; tako da dobi zakonec ½ zapuščine, drugo ½ si delita starša zapustnika (torej vsak po ¼ zapuščine). Če starši umrejo, dedujejo na podlagi vstopne pravice njihovi potomci, torej bratje, sestre, polbratje itd.
3. dedni red – če zapustnik ni imel ne potomcev, ne zakonca, ne staršev, ne bratov, ne sester, dedujejo zapustnikovi stari starši. Očetovi starši dobijo ½ in mamini ½. Tudi tu velja vstopna pravica.
Če tudi teh ni, deduje država.
3.) ja, dolžan ga je preživljati
4.) & 5.) - sprememba spola → naše pravo ne pozna omejitve, da mora osebni ime izražati spol (nasprotno je v Nemčiji), zato ima lahko oseba kakršnokoli ime. Pri nas oseba, ki želi spremeniti spol, lahko spremeni osebno ime po splošnih pravilih za spremembo osebnega imena. Tako oseba na upravni enoti dobi nov EMŠO, ki izraža nov spol. Na izpiskih iz matičnega registra so samo novi podatki – kar je bilo prej, ni razvidno.
2.) Zapuščina preide v trenutku zapustnikove smrti na dediča, ki pa je odvisen od oporoke. Če zapustnik ni napisal oporoke, pride do zakonitega dedovanja (dedovanje po zakonu).
1. dedni red – če je imel zapustnik otroke, dedujejo otroci skupaj z zakoncem po enakih delih (npr. dva otroka in zakonec: vsak dobi 1/3 dediščine). Pri otrocih ni važno ali so iz zapustnikovega prejšnjega zakona ali iz sedanjega, važno je, da so njegovi. Zunajzakonski partner ne bo dedoval, če ne bo veljavna zunajzakonska skupnost (če npr. še vedno obstaja ZZ z drugim partnerjem). Zakonec ne bo dedoval, če zakonca ob smrti nista živela skupaj. Če bi eden od otrok umrl, bi pa imel potomca, bi potem njegov potomec na podlagi vstopne pravice podedoval njegov delež. Če vsi otroci umrejo, deduje vse zakonec.
2. dedni red – če zapustnik nima otrok, deduje zakonec v 2. dednem redu skupaj z zapustnikovimi starši; tako da dobi zakonec ½ zapuščine, drugo ½ si delita starša zapustnika (torej vsak po ¼ zapuščine). Če starši umrejo, dedujejo na podlagi vstopne pravice njihovi potomci, torej bratje, sestre, polbratje itd.
3. dedni red – če zapustnik ni imel ne potomcev, ne zakonca, ne staršev, ne bratov, ne sester, dedujejo zapustnikovi stari starši. Očetovi starši dobijo ½ in mamini ½. Tudi tu velja vstopna pravica.
Če tudi teh ni, deduje država.
3.) ja, dolžan ga je preživljati
4.) & 5.) - sprememba spola → naše pravo ne pozna omejitve, da mora osebni ime izražati spol (nasprotno je v Nemčiji), zato ima lahko oseba kakršnokoli ime. Pri nas oseba, ki želi spremeniti spol, lahko spremeni osebno ime po splošnih pravilih za spremembo osebnega imena. Tako oseba na upravni enoti dobi nov EMŠO, ki izraža nov spol. Na izpiskih iz matičnega registra so samo novi podatki – kar je bilo prej, ni razvidno.
Life isn't fair, but you can be.
Re: Izpit
Zanima me, če je možno, da je skrbnik osebe, ki po polnoletnosti zgubi poslovno sposobnost, njegov starš. Namreč podaljšati roditeljske pravice starši v takih primerih ne morejo glede na to, da se po polnoletnosti lahko roditeljska pravica podaljša le če so že pred polnoletnostjo obstajali razlogi, ki izključujejo poslovno sposobnost.
Re: Izpit
starša se ne morta sporazumet o tem, ali poslat hčerkico na operacijo, ki sicer ni kritična..
kle mi par stvari ni jasn..
- a gre tuki za spor glede izvrševanja roditeljske pravice? povsod piše da se to tiče šolanja, vzgoje, premoženja, nč pa kej natančn ne piše glede zdravja
- in a gre tuki za spor o bistveni zadevi, glede na to da je operacija ni kritična, ker gredo starši lahko pred sodišče samo zaradi vprašanj, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj
kle mi par stvari ni jasn..
- a gre tuki za spor glede izvrševanja roditeljske pravice? povsod piše da se to tiče šolanja, vzgoje, premoženja, nč pa kej natančn ne piše glede zdravja
- in a gre tuki za spor o bistveni zadevi, glede na to da je operacija ni kritična, ker gredo starši lahko pred sodišče samo zaradi vprašanj, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj
Re: Izpit
aha supr..gre pa najbrž tut za bistveno zadevo ane...sm vidla da je kšn tak primer kr pogost v izpitu..da morš pač napisat da gre za roditeljsko pravico..bajna napisal/-a:sunshine, sm našla v eni skripti, gre za roditeljsko pravico, ki ma dve komponenti, otrokova oseba - zdravje, hrana, vzgoja in premoženjsko
tko da je spor o roditeljski pravici
Re: Izpit
sunshine napisal/-a:aha supr..gre pa najbrž tut za bistveno zadevo ane...sm vidla da je kšn tak primer kr pogost v izpitu..da morš pač napisat da gre za roditeljsko pravico..bajna napisal/-a:sunshine, sm našla v eni skripti, gre za roditeljsko pravico, ki ma dve komponenti, otrokova oseba - zdravje, hrana, vzgoja in premoženjsko
tko da je spor o roditeljski pravici
Jst mam v zapiskih takole napisano:
- če gre za manj pomemben poseg je potrebno soglasje tistega od staršev, ki je otroka pripeljal oz. je zdraven pri posegu; če sta oba starša prisotna pri posegu (oba pripeljala otroka) in med njima ni soglasja se uporablja zakon o pacientovih pravicah, ki je specialnejši od ZZZDR - ZPacP: zdravnik zaprosi za soglasje zdravniški kozilij ali pa zdravnika, ki ni vpleten v zdravljenje in če je poseg v otrokovo korist se da soglasje in poseg se izvede - v promeru, da gre za razsodnega otroka, lahko sam privoli v poseg (odloča sam in ne starš) in do spora sploh ne pride
- če gre za pomemben poseg je potrebno soglasje obeh staršev - če soglasja ni se uporabi ZZZDR glede spora o izvrševanju rod.pravice (odloča nepravdno sodišče na predlog enega ali obeh strašev)
Re: Izpit
1) Kdaj mladoletnemu otroku postavijo starša za zakonitega zastopnika?
OK, a mi zna kdo razložit kakšna je razlika med zakonitim, posebnim in kolizijskim zastopnikom? Zaupnik je pa pol s5 čis neki druzga, ane?
2) Pa če je vprašanje mešanje krvi - o čem tuki govoriš?
Hvala
OK, a mi zna kdo razložit kakšna je razlika med zakonitim, posebnim in kolizijskim zastopnikom? Zaupnik je pa pol s5 čis neki druzga, ane?
2) Pa če je vprašanje mešanje krvi - o čem tuki govoriš?
Hvala
Life isn't fair, but you can be.
Re: Izpit
Mešanje krvi pomeni, da se za otroka šteje novi mož, če je mati v 300 dneh po prenehanju ali razveljavitvi ZZ sklenila novo ZZ (nova ZZ, otrok se rodi v okviru 300 dni po prenehanju prejšnje – gre v korist nove domneve očetovstva).
ok, zdej pa sam še zastopnik, please...
ok, zdej pa sam še zastopnik, please...
Life isn't fair, but you can be.
Re: Izpit
Kolizijskega zastopnika se postavi otroku kadar starši ne morajo bit njegov zastopnik zaradi nasprotja interesov otroka in zakonitih zastopnikov in kadar njihovo zastopanje nebi bilo v otrokovo korist..
Mene pa zanima kako je z zahtevo s povračilom izdatkov preživlanja za čas ko sta mam in oče še živela skupaj pa mati meni, da je takrat prispeval premalo..a je to možno al ne, ker jaz iz zapiskov nekako ne razberem
Mene pa zanima kako je z zahtevo s povračilom izdatkov preživlanja za čas ko sta mam in oče še živela skupaj pa mati meni, da je takrat prispeval premalo..a je to možno al ne, ker jaz iz zapiskov nekako ne razberem
Re: Izpit
Ni možno.SHaMa napisal/-a:Mene pa zanima kako je z zahtevo s povračilom izdatkov preživlanja za čas ko sta mam in oče še živela skupaj pa mati meni, da je takrat prispeval premalo..a je to možno al ne, ker jaz iz zapiskov nekako ne razberem
Vsaka stvar je težka, preden postane lahka.
