Pravnica.net

1 vprašanje:

zakaj so potrošniške enote ekonomske lastnice proizvodnih enot?

in zanima me, če smo obdelal zadnjo točko drugega poglavja: načrtovanje (planiranje) in njegove omejitve
v zapiskih nimam nič o tem, niti se ne spomnim, da bi kej omenjali...

lp

kako vam gre učenje za majski rok?
zdj bo spet štiblar sestavlu verjetno, ane.

kaka pa je razlika, če sestavla štiblar? več al majn teorije?

Jaz sem začel prejšnji teden po zgodovini in se bom držal samo skripte, potem grem pa na stare izpite, tko da upam da bo zadost časa.. če ne se po prvem roku pa dalje učim za drugi rok, bo pa takrat lažje

zdj marca je zajc, januarja pa štiblar, men je biu januarski bl pisan na kožo:)

sj tole bo res butasto vprašanje, sam res mi nekak ni jasn.. kaj je sploh potrošna funkcija in njeni parametri? kr mamo potrošno povpraševanje, pa avtonomno potrošnjo itd.

Kaj a noben ne gre pisat ekonomije na prvi rok k je tok tih okrog izpita.. sm mislu da bo folk bl "norel" okrog EK

m|h napisal/-a:Kaj a noben ne gre pisat ekonomije na prvi rok k je tok tih okrog izpita.. sm mislu da bo folk bl "norel" okrog EK

hja jst nameravam it če mi bo zdravje dopustu...mi je že z uvp-jem prekrižou načrte. drgač bo pa norija pomoje kšne par dni pred izpitom

js grem

Jst grem tudi

Lepo bi prosila nekoga, če bi znal odgovoriti na naslednje:

* Vrste diferenciacije cen in vrste diferenciacije proizvodov (to znam:))
Kaj opredeljuje velikost realiziranega monopolnega dobička pri eni in pri drugi?
Če bi želeli obe hkrati pri nekem produktu, katero bi morali uvesti najprej in zakaj?

Če vam je kaj v pomoč- to je izpit z dne, 26.5.2008.

Lep pozdrav

An@ napisal/-a:V priponki imate par izpitov, ter rešene izpite iz repetitorija.

a so ti rešeni izpiti (iz prvega posta v tej temi) iz kaga starga repetitorija la ka je to, ka niso cist enaki ko v repetitoriju (druga, spremenjena izdaja)
??

ja če piše da je druga, spremenjena izdaja, ja potem obstaja tudi prva, ki pa ni enaka tej drugi, če je pa spremenjena...hehe

a so uni odgovori pol po stari, se pravi nespremenjeni izdaji repetitorija??

ja če se s tanovo verzijo ne ujemajo potem so ja...sam sj itak ni nevem kakih spremb pomoje

js grem na majski rok...

se še komu zdi, da je nemogoče, da znaš vse?

Hedgehog napisal/-a:Jst grem tudi

Lepo bi prosila nekoga, če bi znal odgovoriti na naslednje:

* Vrste diferenciacije cen in vrste diferenciacije proizvodov (to znam:))
Kaj opredeljuje velikost realiziranega monopolnega dobička pri eni in pri drugi?
Če bi želeli obe hkrati pri nekem produktu, katero bi morali uvesti najprej in zakaj?

Če vam je kaj v pomoč- to je izpit z dne, 26.5.2008.

Lep pozdrav

Jaz mislim, da je odgovor pod b) tole: pri diferenciaciji proizvodov je odvisno od tega, kako dobro bo uspel ponudnik prepričati kupce, da je njegov izdelek boljši od drugih. tu je pomembna reklama.
Za diskriminacijo cen pa: odvisno od tega, kako močan monopolist je diskriminator in kako močne substitute ima njegov proizvod.

Pod C): Če bi želel obe hkrati --> Najprej bi moral uvest diferenciacijo proizvoda. Čim bolj bi bil pri tem uspešen (čim bolj spremeniti njegov proizvod od drugih), bolj močan monopolist bi bil. Monopol pa je pogoj za diskriminacijo cen.

To bi jaz napisal.

LP

Eno vprasanje! Bi se kje dalo dobiti resene stare izpite? Da vidim koliko kaj prav resujem...drugace pa obupujem

Ene rešitve so bile že objavljene tuki na forumu, da pa se dobit še ene v kopirnici na faxu.

Alterego, hvala!

A kdo mogoče zna rešt 8., 11., 14. in pa 15.nalgoo iz repititorija na strani 119-120?

a kdo mogoče ve kaj bi bla učinkovitost uporabe sredstev, pa zakaj je vedno 1?

a bi mi mogoče kdo znal razložiti grafa na strani 344, 345
zakaj pride do preliva kapitalistov(proizvodna cena) na enem grafu in zakaj do peliva delavcev na drugi strani(vrednostna cena)

hvala!

sheer napisal/-a:a bi mi mogoče kdo znal razložiti grafa na strani 344, 345
zakaj pride do preliva kapitalistov(proizvodna cena) na enem grafu in zakaj do peliva delavcev na drugi strani(vrednostna cena)

hvala!

pač pr teh 2-h grafih gre za to, da narišemo zdej vrednostno pa produkcijsko ceno na isti graf. gre za prehod iz socializma v kapitalizem. v socializmu so tekstilci dobivali večje plače kot elektroniki, zdaj je obratno, zato se delavci selijo tja, kjer je večji dohodek- torej v elektroniko. s tem uravnajo cene. pri kapitalistih je pa obratno- oni grejo tja, kjer bojo dobil večji presežni produkt. odidejo iz elektronike, zato se tam zmanjša proizvodnja- to pa dvigne cene.
vsaj tko si js razlagam, naj kdo popravi če ni vredu

samo zakaj pa gredo kapitalisti rajš k tkalcam a ni presežni produkt manjši ker je vloženega manj kapitala

zato grejo kapitalisti tja ker je že predpostavka da so se delavci premaknl v elektroniko po socializmu in so se znižale cene tm v tekstilu pa zvišale in pol grejo tja vlagat....usaj jst si tko razlagam:D