Pravnica.net

Živjo! Mene pa zanima če mogoče kdo ve kako izgleda komisijski izpit pri ekonomiji? Ali te sprašujeta oba, ali samo eden in ali mogoče kaj težje sprašujeta?

Sprašuje samo edn, tisti pri katerem si imel pisni del drugi pa je tam bolj za okras, praktično je vse skupaj povsem enako kot pri navadnem izpitu.

Živjo, jaz bi prosila za pomoč pri teh nalogah:
1) Katere komponente sestavljajo družbeni produkt posameznega produkcijskega procesa?

2)Ali so cikli v gospodarstvu lahko pogojeni s tipom državnega proračuna? Argumentiraj.

3) Kako vpliva način obdavčitve pri danih državnih izdatkih na povečanje ravnotežnega proizvoda?

binka napisal/-a:Živjo, jaz bi prosila za pomoč pri teh nalogah:
1) Katere komponente sestavljajo družbeni produkt posameznega produkcijskega procesa?

2)Ali so cikli v gospodarstvu lahko pogojeni s tipom državnega proračuna? Argumentiraj.

3) Kako vpliva način obdavčitve pri danih državnih izdatkih na povečanje ravnotežnega proizvoda?

jaz bi ti znala odgovorit na 2. vprašanje (upam ). torej ja, so pogojeni s tipom državnega proračuna, in sicer je odvisno, al je proračun izravnan ali neizravnan.
1) če je IZRAVNAN - deloval bo prociklično, ker so prejemki enaki izdatkom. to pomeni, da se bo pobralo več davkov, ko bo šlo gospodarstvu dobro in se bo še pospešilo trošenje, kar sploh ne bi blo treba, ker je že tako veliko (lahko pride tudi do inflacije). v "slabih" časih, ko je proizvod manjši in seveda tudi dohodki, pa bojo tudi davki manjši (proporcionalno obdavčenje!) in bo dosti težje pospešit trošenje. skratka, ob izravnanem proračunu se porabi preveč v dobrih časih, tako da nič ne ostane za slabe.
2) če je NEIZRAVNAN - deloval bo proticiklično, ker se bo v dobrih časih pobral presežek davkov (ni treba trošit, ker je trošenje že veliko, je bolše prihranit), ki bo potem v slabših časih služil za to, da se pospeši trošenje in se torej skrajša gospodarski cikel - s tem se namreč poveča skupno trošenje in BDP

upam, da je to prav, če pa sem se zmotla, naj me kdo popravi, da ne bom js tle širla krive vere

Kaj mislite, kakšen bo izpit glede na to da ga bo sestavljal samo Štiblar?

Živjo, prosila bi za pomoč pri tem vprašanju:

Opiši in ilustriraj določenje ponudbe dela posameznika pri padajočem proizvodu dela.

A mi lahko kdo pomaga prosim pri tejle nalogi:

Pri obvezni rezervi 20% znašajo vloge v banko 100, dvigi iz nje 50.
a) kakšna je inflacija ob polnem izkotiščenju kreditnega potenciala, če je ravnotežni produkt polovico manjši od potencialnega, ki znaša 300?
b) kako bi morali spremeniti obvezno rezervo, da ne bi bilo inflacije?
c) koliko bi morale znašati investicije, če je njihov učinek 0.5, da na dolgi rok ne bi bilo inflacije ob nespremenjeni začetni rezervi?


in še pri tej, me zanima GRAF + tudi kako se izračuna drugi del b) vprašanja in c) vprašanje,
(kje v knjigi se nahaja ta graf), če mi lahko nekdo prosim pove:

Mejna nagnjenost k trošenju znaša 0.6, avtonomno trošenje pa 40.
a) Zapiši funkcijo trošenja, izračunaj ravnotežni produkt ter multiplikator trošenja.
b) koliko znaša inflacija, če potencialni produkt znaša 80% ravnotežnega produkta. S kakšno spremembo trošenja bi odpravili onflacijo?
c) Izračunaj mejno nagnjenost k trošenju, pri kateri ne bi bilo inflacije. Prikaži situacijo z grafom.


prosim, če mi nekdo pomaga, hvala, hvala.

pikapolonica napisal/-a: Mejna nagnjenost k trošenju znaša 0.6, avtonomno trošenje pa 40.
a) Zapiši funkcijo trošenja, izračunaj ravnotežni produkt ter multiplikator trošenja.
b) koliko znaša inflacija, če potencialni produkt znaša 80% ravnotežnega produkta. S kakšno spremembo trošenja bi odpravili onflacijo?
c) Izračunaj mejno nagnjenost k trošenju, pri kateri ne bi bilo inflacije. Prikaži situacijo z grafom.

prosim, če mi nekdo pomaga, hvala, hvala.

hej tale naloga se reši tako:

a) Funkcija trošenja je: T=40+0,6P
Pr=(avtonomno trošenje)/(1-alfa)=40/(1-0,6)=100
m=1/1-alfa=1/0,4=2,5

b)Pp=0,8× Pr, Pp=80
inflacija=Pr-Pp/Pp ×100=25%

delta T= (1-alfa) × delta P
delta T=0,4 × (Pp-Pr)
delta T= 0,4 × -20 = -8 -->sprememba trošenja

c) Mejna nagnjenost k trošenju, pri kateri ne bi bilo inflacije:
inflacija=0 --> Pr-Pp=0 --> Pr=Pp=80

Pr=(avtonomno trošenje)/(1-alfa)
80= 40/ (1-alfa)
obrneš enačbo in dobiš rešitev alfa=0,5

upam da je dovolj razumljivo napisano

Je na ekonomiji še možnost odjave na dan izpita?

Ja lahko se odjaviš na dan izpita

Živjo, a mi lahko kdo proosim pove kako se izračuna presežek obvezne rezerve? Bi bla res zeloo hvaležna

Lahko prosim kdo objavi izpita, pa mogoče kako ste reševali?

Moje rešitve:
1) narisala grafa za izvoz uvoz in potrosniski dobicek in formule.. Analogija je pa v kvantitativnem vidiku menjave. (po moje )
2)pravna formulacija podjetij, socializacija pa davki na emisije in predpisi za uravnavanje emisij. Omenla sem se trg pravic do onesnazevanja.
3) razlika je da je eno sprememba povpraševanja drugo pa spremembpovprasevane kolicine (pri razlicni ceni)
4)predvidevam da so skupni pa fiksni enaki pr 0.. To je 20. Pol mi pa ni blo jasno kako bi enacla prodajno ceno z stroski.. In sm sam napisala da glede na to da za 10 kupuje za 15 bo pa prodau da bo meu pozitiven cisti dohodek in se mu splaca proizvajat.. elasticnost je pa men prsla 0.67.
5) znizanje carin poveca uvoz in zmanjsa izvozno uvozno bilanco (apreciacija domace valute), investicijsko povprasevanje se poveca.. Jaa zniza obrestno mero pa cene delnic se znizajo ker se obrestna mera poveca za povpr. Po denarju?? Ta odgovor z grafi je bol tko.. Na ugibanje
6) multiplikatorji: avtonomnegq trosenja, izvozni in uvozni, progresivnih in proporcionalnih davkov in denarni nultiplikator. Formule sm napisala približno, razlaga mi pa ni uspela glih..
7) pogoj pomeni da ce izvoz in uvoz ne bota dovolj elasticna tut sprememba tecaja ne bo pomagala pr uravnavi..
8) ta je bla najhujsa.. Po moji logiki brezposelni trosijo 80, isto trosijo zaposleni+da se 80 prihranijo, torej je trosenje 80+80+80.. Sam mi je ful cudn to graf sm pa kr za ravnotezni proizvod narisala.. Da se postopoma povecuje pr zaposlenih pr brezposelnih pa se poveca pc kr use porabjo.. Potencialni produkt morala bit pa manjsi od ravnoteznega (ni 100% izkoriscenosti kapacitet..)

To je to. Izpit naj da gdo gor.. Pa komentirajte kako ste se resvali, da vidm ce naj se prpravlam za ustnega al ne bo dost za pozitivno..

1. Mednarodna menjava pomeni kupovanje blaga od drugih nacionalnih gospodarstev z izvozom lastnega blaga. Pri mednarodni menjavi so cene menjave dejansko mednarodne cene, korist blaga pa izražajo domače cene. Negativni saldo izvozno-uvozne bilance, ocenjene po domačih cenah, je dejansko potrošniški dobiček domačega gospodarstva z edino razliko, da je koristnost pri mednarodni menjavi objektivizirana v domačih cenah, medtem ko posameznik svoje mejne in povprečne koristnosti ne kvalificira v obliki cene.

2. Internalizacija negativnih eksternih učinkov se izvaja na več načinov: ali onesnaževalec plačuje za onesnaževanje poseben davek, ali pa država s pravnimi predpisi zahteva od same zasebne enote ukrepe za varstvo okolja, ki bi ha sicer onesnaževala

3. Ne vem točno kako je bilo tukaj vprašanje?

4. Izračunala stroške. Tudi meni je prišla elastično 0,67. Ampak a nebi rabli tle vse 3 elastičnosti zračunat?

7. Marshall-lernerjev pogoj pravi, da mora biti vsota absolutnih vrednosti tečajnih elastičnosti izvoza in uvoza večja od ena. Uvoz in izvoz lahko uravnavamo s spreminjanjem tečaja, vendar to ne bo uspešno, če ne bo izpolnjen Marshall-Lernerjev pogoj.

Vprašanja so bila pa taka (siva predavalnica):
1. Kateremu delu koristi od menjave je po analogiji bliže potrošniški dobiček (tudi graf)

2. Načini internalizacije negativnih eksternalij proizvodnjega procena.

3.V čem je razlika med spremembo povpraševane količine pri enaki ceni ali pri spremenjeni ceni?
Tukaj ne vem če je pravilno. Napisala sem, da se pri enaki ceni spremenita tako ponudba in povpraševanje, spremeni se pa tudi količina (cel graf se prestavi pač bolj v desno ali levo?). Pri spremenjeni ceni pa se spremeni samo povpraševanje, saj se s krivuljo povpraševanja pomikamo po krivulji ponudbe, spremeni pa se tudi količina?

4. Celotni stroški so pri količini 0 enaki 20, potem se z vsako enoto do pete enote, ki je maksimalna proizvodna kapaciteta, povečajo za 10.
a)izračunaj tabelo vseh 7 stroškov
b)kaj se zgodi s proizvodnjo pri prodajni ceni 15 in kaj s čistim dohodkom?
c) Kakšna je elastičnost stroškov pri količini 4.


5.Kako vpliva znižanje uvoznih carin na trgovinsko bilanco, investiranje z investicijsko funkcijo in cene delnic (grafi, formule, razlaga).

6. Naštejte za vse znane multiplikatorje formule in vsebinski pomen.

7. Kaj pomeni Marshall-Lernerjev pogoj za tečajno politiko države (formule, grafi, vsebina)

8. a) Sestavite linearno potrošno funkcijo, če prebivalstvo brez dohodka potroši 80, od vsake enote dohodka pa prebivalstvo prihrani polovico (tudi graf).
b) Koliko bi moral biti dohodek, da bi imeli prihranke?
c) Koliko bi moral biti potencialni produkt, da bi imeli inflacijski gap (razmik)?

Uh pa res.. Tole z menjavo bi se pa res lah spomnla.. Pa stroski tut vrjetno use treba zracunat.. Pozabla..
Urši, mas kake izkusnje ze z ocenjevanjem pa tko.. Se da za 6ko zbrat? js k sm prvic pisala nism mela kj velik pojma pa mi je Stiblar kr normalno ocenjeval tko da sem na 30 pik nakonc prsla..

Na žalost se tut jst nism spomnla čist tko amm ne bi vedla glede ocenjevanja, žal

Pol pa samo upajmo na najboljse lahko vso sreco v ponedeljek!

Rabim en pametni nasvet za učenje ekonomije. Kako ste se učili tisti, ki ste ta predmet že spravili pod streho?

Jaz ti svetujem da greš enkrat čez knjigo, da vidiš kako vse skupaj zgleda, da malo razumeš, potem pa delaj po skripti, fino predelaj stare izpite ter računske naloge iz reptitorija:) Jaz sem si sier vzel precej časa in šel po knjigi 2x, ampak je preveč ker bos vse sproti pozabila, pa skripta je res fino napisana, samo je dobro it prej čez knjigo da je razumevanje malo širše

bi se kar strinjal, skripta, računske in stari izpiti mislim da bi bilo kar dost, no vsaj pri men je blo no edino grafe sem si rajši pogledal v knjigi, so mi bili malo bolje narisani

Gooner napisal/-a:Jaz ti svetujem da greš enkrat čez knjigo, da vidiš kako vse skupaj zgleda, da malo razumeš, potem pa delaj po skripti, fino predelaj stare izpite ter računske naloge iz reptitorija:) Jaz sem si sier vzel precej časa in šel po knjigi 2x, ampak je preveč ker bos vse sproti pozabila, pa skripta je res fino napisana, samo je dobro it prej čez knjigo da je razumevanje malo širše

Skripta Rok&Anže? Pa stari izpiti, a misliš to tistih 40, ki so na koncu repetitorija?

Bazinga napisal/-a:

Gooner napisal/-a:Jaz ti svetujem da greš enkrat čez knjigo, da vidiš kako vse skupaj zgleda, da malo razumeš, potem pa delaj po skripti, fino predelaj stare izpite ter računske naloge iz reptitorija:) Jaz sem si sier vzel precej časa in šel po knjigi 2x, ampak je preveč ker bos vse sproti pozabila, pa skripta je res fino napisana, samo je dobro it prej čez knjigo da je razumevanje malo širše

Skripta Rok&Anže? Pa stari izpiti, a misliš to tistih 40, ki so na koncu repetitorija?

1. Da
2. Em ne na pravnici so rešeni, pač tko ne vem pomoje jih je ene 100 strani najmanj:)

Gooner napisal/-a:

Bazinga napisal/-a:

Gooner napisal/-a:Jaz ti svetujem da greš enkrat čez knjigo, da vidiš kako vse skupaj zgleda, da malo razumeš, potem pa delaj po skripti, fino predelaj stare izpite ter računske naloge iz reptitorija:) Jaz sem si sier vzel precej časa in šel po knjigi 2x, ampak je preveč ker bos vse sproti pozabila, pa skripta je res fino napisana, samo je dobro it prej čez knjigo da je razumevanje malo širše

Skripta Rok&Anže? Pa stari izpiti, a misliš to tistih 40, ki so na koncu repetitorija?

1. Da
2. Em ne na pravnici so rešeni, pač tko ne vem pomoje jih je ene 100 strani najmanj:)

Stari izpiti #3 pod literaturo? 120 str.? Je to to?

Bi rekel da ja:)