Izpiti

[iness]

Kdo ve, katere vrste investicijskih učinkov poznamo?

mislim da sta planski in dejanski

[Betka]

Zna kdo tole: Navedite ustreznici izokvanti in izokosti v teoriji potrošnje ter pojasnite njun pomen.

[Smilko]

izokvanta je krivulja ravnodušnosti (indiferenčna krivulja) izokosta pa je premica dohodka.

[Betka]

Aaa to je to? Ok, hvala.

[Betka]

Kaj pa to... Vrste cenovnih indeksov.
In pa primer za negativno diskriminacijo cen.

[psihe]

Kdo ve, katere vrste investicijskih učinkov poznamo?

mislim da sta planski in dejanski

Mejni, poveprečni in dejanski ali planski(pričakovani)
enako je potem pri kapitalnem količniku

[laura]

Mene pa zanima, katere točke ne pridejo v poštev v 5. in 6. delu?

[Pravica]

Funkcija trošenja je podana z enačbo Tr=20+0.8P
a)izračunaj ravnotežni produkt-to mi je jasno
b)investicije se ob investicijskem učinku 0.8 enkratno povečajo za 30,država pa trajno poveča avtonomno trošenje za 20. Izračunaj in nariši novo ravnotežje.
c)ravnotežni produkt pred investiranjem predstavlja 80% potencialnega. Koliko znaša potencialni produkt po izvedenih investicijah?
d)kolikšno je povečanje dejanskega produkta do vključno 2. obdobja?
e)če se je mejna nagnjenost k trošenju znižal na 0.75,kakšen je ravnotežni produkt pred in po povečanju trošenja in zakaj sprememba?

že vnaprej hvala za pomoč

[Aida]

V. del:
Pride v poštev v celoti, razen:
- pri točki 4 tabela V.1 in slika V.2,
- točka 5.

VI. del:
Ne pride v poštev:
- točka 6,
- pri 29. točki je potrebno znati le prvi graf in njegovo razlago (v knjigi, izdani leta 2002, je to 30. točka),
- pri 32. točki (v knjigi, izdani leta 2002, je to 33. točka) je potrebno poznati funkcije posameznih akterjev v gospodarstvu.

Drugače je pa literatura objavljena na strani PF:

franjo.stiblar.literatura.pek.doc

[rea]

Kopirano iz druge teme, kjer skoraj leto dni nisem dobila odgovora

Dragi kolegi/kolegice.

Vem, da je bilo že parkrat napisano, pa vendarle, teh strani je toliko, da se izgubiš v njih.
septembra grem delat ekonomijo prvič. Kako se je lotit? Je skripta ok za zraven, ali so napake?
Potrebno pa je vzeti v zakup, da o ekonomiji (še!) nimam pojma, in da nism hodila na predavanja. (oz sem hodila, pa nism nič odnesla od njih ).

(edino, da potem septembra nisem šla delat ekonomije in da jo grem junija prvič )
Torej, vem približen postopek: knjiga, stari izpiti ipd.
Zanima pa me kakšen način je NAJBOLJŠI? Začneš s knjigo, brez skripte pa stari izpiti, skripto samo prebrat? ali lahko najprej iz skripte, potem knjiga, potem stari izpiti itd itd?
Pa koliko se mi splača reševati repetitorij?

Hvala za odgovore (ki jih bo sigurno na stotine )

[brucka]

rea jaz sem se ekonomijo najprej naučila celo knjigo (teorijo, formule, grafe, čisto vse), potem sem sama rešila cel repetitorij in na koncu še vse stare izpite - na koncu pa parkrat vse ponovila in pregledala rešitve repetitorija in nalog iz starih izpitov, težje še parkrat rešila in to je to skript nisem uporabljala, tako da ne vem kakšne so.

[hehe*]

rea jaz sem se ekonomijo najprej naučila celo knjigo (teorijo, formule, grafe, čisto vse), potem sem sama rešila cel repetitorij in na koncu še vse stare izpite - na koncu pa parkrat vse ponovila in pregledala rešitve repetitorija in nalog iz starih izpitov, težje še parkrat rešila in to je to skript nisem uporabljala, tako da ne vem kakšne so.

sliši se veliiiko dela ... koliko časa pa si približno porabila za to in ali si hodila na predavanja?

[seal]

Podrobno predelati knjigo (prvo 1-2x prebrati), nato se lotiti reševanja starih izpitov (sam rešiti in se potem samo to učiti), na koncu praktične naloge. Ostalo je zguba časa.

[lucky]

Jaz sem se za izpit "učila" kar nekajkrat. Vedno neuspešno. Zakaj? Ker sem se hotla v prekratkem času naučit vso snov, za tisto, kar pa na izpitu dejansko šteje, pa je zmanjkalo časa. Zdaj pa, ko sem končno pogruntala, kako in kaj, sem si malo pogledala in naredila.

1. Pojdi čez knjigo na ta način, da boš razumela, za kaj gre. Ne rabiš se učit.
2. Nauči se teorijo (in zraven seveda grafe, formule), ki je vključena v stare izpite. Vprašanja se ful ponavljajo, tak da, če to znaš, narediš 1000000 %.
3. Predelaj računske naloge (vaje) in reši tiste, ki so v starih izpitih.

In to je to

[brucka]

rea jaz sem se ekonomijo najprej naučila celo knjigo (teorijo, formule, grafe, čisto vse), potem sem sama rešila cel repetitorij in na koncu še vse stare izpite - na koncu pa parkrat vse ponovila in pregledala rešitve repetitorija in nalog iz starih izpitov, težje še parkrat rešila in to je to skript nisem uporabljala, tako da ne vem kakšne so.

sliši se veliiiko dela ... koliko časa pa si približno porabila za to in ali si hodila na predavanja?

na predavanja sem hodila za izredne, učila sem se 1 mesec po 7 ur na dan, se mi je pa na začetku zdela zelo težka snov in sem kar rabila, da sem "not padla"

[hehe*]

najlepša hvala za odgovore in nasvete...mislim da bom ekn prestavila na junijski rok in upala na najbolše

[rea]

Hvala za nasvete
Sem se spravila brat knjigo pa mi ne gre preveč dobro hahah.
Zdaj sem si zastavila naslednje:
Ker je knjiga meni čisto neberljiva, bom šla lepo po vprašanjih iz repetitorija in si izpisovala odgovore na ta vprašanja. Saj je zajeto bistvo s tem, ne?
Se mi to splača? Tako nameravam predelati teorije in določene računske naloge, zadnje tri tedne imam pa samo za reševanje starih izpitov.
Ali se raje naj ne spravljam na repetitorij?
Jaoo, najhuje je, ker si ne znam narest enega fiksnega plana.

[lucky]

Po mojem mnenju se ti repetitorij ne splača. Jaz sem ga reševala s pomočjo knjige, pa sem vrgla čas stran. Prebij se čez knjigo, pa na izpite.

[Car]

Rea, meni je skripta veliko pomagala, tako da ti priporočam, da repetitorij daš na stran in prebereš 1x knjigo, mogoče 2x, potem pa vsaj 2 tedna delaš po skripti in 1 teden po starih izpitih in lepa ocena bo tu

lp

[rea]

Hvala obema
Evo, ta trenutek se spravim na knjigo, zraven eno Laško in to je to
Upam na najboljše

[lale13]

Mene pa zanima, če bi bil kdo tako prijazen, da bi rešil nalogo 8 iz izpita:

Potrošnja je podana z enačno C=20+0,5P, investicije (I) so 30, javna poraba (G= je 50, potencialni produkt je 300 in je za 20% večji od ravnotežnega produkta,
a) izračunaj izvozno-uvozno bilanco oz neto izvoz ter avtonomno trošenje
b) kolikšna bi bila stopnja inflacije, če bi se izvoz trajno povečal?
c) kolikšni proporcionalni in progresivni davki bi imeli za posledico enak učinek?

Najlepša hvala:)))

[Pravica]

A kdo ve, a bo na majskem roku tudi Štiblarjev izpit?

[Tyarinn]

Lale, ce slucajno se ne ves resitev..
Pri A) uporab T=C+G+I+(E-U) .. Ko vstavs vse notr, dobis odg da je neto izvoz (E-U) 25.
Avtonomno trosenje je 125 (a=c+g+i+(e-u)) (brez vpostevanja axP)
B) dPr=T/(1-alfa) , dobis 80, pristejs k prejsnjemu Pr, dobis 330.. Infl.= (Pr-Pp)/Pp (10%)
C) dP=dDa -prop.davki (80)
dP=((1-beta)/(1-alfa)) x dDa (tuki ne mors izrazt stevilcno, loh pa poves da bi bli prog.davki < 80.
Upam da je pomagal, ce ni ze kdo prej )

[cherilady]

A mi prosim kdo zna pojasnit, kaj naj bi bila fora tele formule za potrošniški dobiček: PD= K * (povprečna koristnost - mejna koristnost)?
Potrošniški dobiček naj bi se računal na 3 načine: računsko, grafično in iz tabele koristnosti; s tem, da če maš podane neke podatke pride po tej formuli VEDNO drugačen rezultat kot z ostalima dvema načinoma (tut če je podana naprimer fiksna cena 3, pa sem jo upoštevala kot mejno koristnost- ker naj bi bila cena enaka mejni koristnosti? Vendar če sta kao enaki, zakaj pol pri tabeli računaš PD= mejna koristnost - cena (no sej to je bolj logično sicer)). Tut dobljeni rezultati s to formulo so blazno nelogični, ker če maš npr. podane določene količine, povprečne in mejne koristnosti, po tej formuli potrošniški dobiček ves čas narašča?!

A kdo mogoče ve kaj je fora, si že pol ure razbijam glavo s tem? Oz. kako pristopit k zadevi na izpitu?

[dedekmraz]

a ma kdo stare izpite : januar 2009, junij 2009, avgust 2007(septembrski rok) in pa januar 2007 ? mam večino ostalih starih izpitou ampak tile mi pa manjkajo