Izpiti

[Thad]

Zajčeva je rekla, da se žreba kdo bo imel prvi in kdo drugi izpit, tako da je loterija.

[fruchtzwerge]

Hehe sam dobitki so bol kisli

[lucky]

Aja? No, pol je še vse v zraku al kako?

[a90]

Hehe. Lani je bilo tako, da sta se izmenjevala. In tudi prejšnje leto je bilo tako(za več nazaj pa nisem spraševal). 1x ima eden zjutraj, drugič pa drugi profesor. In tako dalje se menjavata. Torej, kdor je imel zdaj zjutraj, bi imel zdaj ob 10.00 itd.

Mogoče pa ni več tako.

Srečno.

[laura]

Čigav izpit pa je bil nazadnje zjutraj? In čigav izpit je boljše dobit? Meni je že zdaj slabo...

[lucky]

Zjutraj je imel nazadnje Štiblar, Zajc pa ob 10ih. Baje je tako: Zajc da lažji izpit, vprašanja se po navadi ponavljajo (zdaj maja so bila 4 enaka kot že kdaj prej), ampak ocenjuje strožje. Šiblar: težji izpit, bolj milo ocenjevanje.

[Littlestar*]

Kaj se pa zgodi v primeru,da zamudiš izpit...in greš v drugo skupino pisat...so kakšne posledice?

[lucky]

Je kdo tukaj, ki obvlada oz. zna in bi mi pomagal pri določenih vprašanjih? Lepo prosim

Ker za nekatera vprašanja sploh ne vem, kjer naj to najdem v knjigi oz. kaj napisati. Če me lahko vsaj to napoti(te).

In sicer:
Kdaj razlike v plačah pomenijo izkoriščanje delavca po delavcu in kdaj ne (grafi)?
Zakaj pride do padca cene vrednostnih papirjev kljub znižanju obrestne mere?
Kdaj bi bila elastičnost skupnih stroškov in elastičnost variabilnih stroškov 0,5?
Primerjaj obnašanje potrošnika in proizvajalca: definiraj omejeni maksimum (formule) za vsakega posebej in povezavo med njima, grafično prikaži optimalni položaj vsakega posebej
Kateri koeficient opredeljuje odnos med dobrinami v potrošnji oz. faktorji v proizvodnji?
Kako vpliva indivizibilnost na analizo tržnega položaja potrošnika in producenta?

[fruchtzwerge]

Vzami to z obilo rezerve...Malo ugibam:

1) Po mojem se delavci med sabo izkoriščajo takrat, ko obstajajo monopolizirane delovne sposobnosti. Če del. spos. niso monopolizirane, potem so plače sicer različne, vendar so na enoto teže dela enake.
Delavci lahko delajo vsa dela, samo si lahko sami izberejo, kako težka dela bodo opravljali. Če pa se pojavijo monopolizirane del.spos., potem pa nastane izkoriščanje med delavci (saj bi npr. nekdo rad nekaj delal, pa ne more).

2) mogoče kaj s kakšno likvidnostjo pastjo?

3) :/

4)pomojem II. gosenov in njegova analogija v proizvodnji (je v knjigi)

6)Namesto, da so mejni proizvodi na enoto cene faktorja enaki se pristane na najmanjšem skupnem mnogokratniku količine proizvodnje faktorjev

Če se še kaj spomnem, napišem... To je bolj za silo

[onlyme]

hejj! bom še js malo dopolnila, kako bi odgovorila...
Kdaj razlike v plačah pomenijo izkoriščanje delavca po delavcu in kdaj ne (grafi)?
Imaš v učbeniku na strani 352-356. Razlike v plačah NE pomenijo izkoriščanje delavca po delavcu, če imamo prosto konkurenco, to pomeni, da lahko vsak delavec opravlja različna dela enako dobro, torej da so delovne sposobnosti nemonopolizirane. Delavci težjih del dobivajo višje dohodke kot delavci lažjih del. Ampak je to vse njihova odločitev, vsak lahko opravlja vsako delo in pač nekateri rajši opravljajo lažje delo za nižji dohodek, drugi težje delo za višji dohodek. Dohodek v prosti konkurenci je normalen dohodek, enak na enoto teže dela.
Razlike v plačah delavcev pa pomenijo izkoriščanje delavca po delavcu, če ni proste konkurence, torej da so delovne sposobnosti monopolizirane in ne moremo vsi opravljati različnih del enako kakovostno. Takrat nekateri dobivajo višje dohodke na račun drugih.
Torej v prosti konkurenci so nižji dohodki posledica dejstva, da NOČEJO opravljati težjih del, ki prinašajo višje dohodke, pri monopoliziranih del.sposobnostih pa tega, da NE MOREJO opravljati del, ki prinašajo višje dohodke.

Zakaj pride do padca cene vrednostnih papirjev kljub znižanju obrestne mere?
Nimam pojma, običajno je obratno..

Kdaj bi bila elastičnost skupnih stroškov in elastičnost variabilnih stroškov 0,5?
Tega vprašanja ne razumem dobro… če je mišljeno kdaj bi bili vrednosti enaki je to v primeru, da ne bi bilo fiksnih stroškov. Na splošno pa to pomeni, da se stroški povečujejo podproporcionalno količini proizvoda.

Primerjaj obnašanje potrošnika in proizvajalca: definiraj omejeni maksimum (formule) za vsakega posebej in povezavo med njima, grafično prikaži optimalni položaj vsakega posebej
Imaš na strani 245: v potrošnji maksimiramo koristnost, pridobljeni iz nabavljenih in porabljenih količin različnih proizvodov, ob omejitvi, ki jo pomeni razpoložljivi dohodek, pri tem upoštevamo cene različnih dobrin(in formula spodaj). V proizvodnji stremimo k doseganju čim večjega proizvoda, s pomočjo razpoložljivih pr.faktorjev, katerih obseg omejujejo viri denarnih sredstev in stroški…..(+formula spodaj). Optimalni položaj v potrošnji: v točki, kjer je premica enakih izdatkov tangenta na krivuljo ravnodušnosti(str.187), optimalni položaj v proizvodnji: v točki, kjer je izokvanta tangenta na izokosto(str.259). Povezava je, da potrošnik želi doseči max koristnost in je omejen z dohodkom, proizvajalec pa max proizvod in je omejen z denarnimi sredstvi in stroški. Optimalni položaj v obeh primerih določa 2.gossenov zakon.

Kateri koeficient opredeljuje odnos med dobrinami v potrošnji oz. faktorji v proizvodnji?
Tehnični oz. proizvodni koeficient. ( tako se imenuje v proizvodnji, ne vem pa ali v potrošnji isto…). Glede na njega potem ločimo substitute in komplementarne dobrine oz. faktorje.

Kako vpliva indivizibilnost na analizo tržnega položaja potrošnika in producenta?
Str. 265,266: kot je že zgoraj napisano

[lucky]

hejj! bom še js malo dopolnila, kako bi odgovorila...
Kdaj razlike v plačah pomenijo izkoriščanje delavca po delavcu in kdaj ne (grafi)?
Imaš v učbeniku na strani 352-356. Razlike v plačah NE pomenijo izkoriščanje delavca po delavcu, če imamo prosto konkurenco, to pomeni, da lahko vsak delavec opravlja različna dela enako dobro, torej da so delovne sposobnosti nemonopolizirane. Delavci težjih del dobivajo višje dohodke kot delavci lažjih del. Ampak je to vse njihova odločitev, vsak lahko opravlja vsako delo in pač nekateri rajši opravljajo lažje delo za nižji dohodek, drugi težje delo za višji dohodek. Dohodek v prosti konkurenci je normalen dohodek, enak na enoto teže dela.
Razlike v plačah delavcev pa pomenijo izkoriščanje delavca po delavcu, če ni proste konkurence, torej da so delovne sposobnosti monopolizirane in ne moremo vsi opravljati različnih del enako kakovostno. Takrat nekateri dobivajo višje dohodke na račun drugih.
Torej v prosti konkurenci so nižji dohodki posledica dejstva, da NOČEJO opravljati težjih del, ki prinašajo višje dohodke, pri monopoliziranih del.sposobnostih pa tega, da NE MOREJO opravljati del, ki prinašajo višje dohodke.

Zakaj pride do padca cene vrednostnih papirjev kljub znižanju obrestne mere?
Nimam pojma, običajno je obratno..

Kdaj bi bila elastičnost skupnih stroškov in elastičnost variabilnih stroškov 0,5?
Tega vprašanja ne razumem dobro… če je mišljeno kdaj bi bili vrednosti enaki je to v primeru, da ne bi bilo fiksnih stroškov. Na splošno pa to pomeni, da se stroški povečujejo podproporcionalno količini proizvoda.

Primerjaj obnašanje potrošnika in proizvajalca: definiraj omejeni maksimum (formule) za vsakega posebej in povezavo med njima, grafično prikaži optimalni položaj vsakega posebej
Imaš na strani 245: v potrošnji maksimiramo koristnost, pridobljeni iz nabavljenih in porabljenih količin različnih proizvodov, ob omejitvi, ki jo pomeni razpoložljivi dohodek, pri tem upoštevamo cene različnih dobrin(in formula spodaj). V proizvodnji stremimo k doseganju čim večjega proizvoda, s pomočjo razpoložljivih pr.faktorjev, katerih obseg omejujejo viri denarnih sredstev in stroški…..(+formula spodaj). Optimalni položaj v potrošnji: v točki, kjer je premica enakih izdatkov tangenta na krivuljo ravnodušnosti(str.187), optimalni položaj v proizvodnji: v točki, kjer je izokvanta tangenta na izokosto(str.259). Povezava je, da potrošnik želi doseči max koristnost in je omejen z dohodkom, proizvajalec pa max proizvod in je omejen z denarnimi sredstvi in stroški. Optimalni položaj v obeh primerih določa 2.gossenov zakon.

Kateri koeficient opredeljuje odnos med dobrinami v potrošnji oz. faktorji v proizvodnji?
Tehnični oz. proizvodni koeficient. ( tako se imenuje v proizvodnji, ne vem pa ali v potrošnji isto…). Glede na njega potem ločimo substitute in komplementarne dobrine oz. faktorje.

Kako vpliva indivizibilnost na analizo tržnega položaja potrošnika in producenta?
Str. 265,266: kot je že zgoraj napisano

Vauuuuuu, ful hvala Tole je pa kr d best, mi je zdaj vse jasno. Sem po knjigi že malo pozabla, kje je kaj, ker se zdaj, ko grem drugič delat, učim samo po starih izpitih

Imam še nekaj vprašanj, če boš imel/a čas:
1. Kakšna bi bila pot zmanjšanja izkoriščanja? To je glede izkoriščanja delavcev...in kateri graf pride tu zraven?
2. Kako sprememba obrestne mere vpliva na odločitev o nakupu podjetja? Izpelji formulo za izračun fiktivnega kapitala in postopek vsebinsko utemelji. Ali ima smisel kupiti podjetje za ceno, ki je višja od njegove sedanje dinamične vrednosti? Tega enostavno ne znam =)
3. Vrednost dela, vrednost delovne sile in izkoriščanje po del. teoriji vrednosti - opredelila in to vse sem - ne znam pa vprašanja: Opredeli njihov odnos s pomočjo enačbe vrednostnega produkta. Kaj je pri delovni sili vrednost faktorja in kaj vrednost uporabe faktorja? Kdaj bi bili vrednosti dela in delovne sile enaki?
4. Sprememba tečaja domače valute za odpravo izvozo-uvoznega primanjkljaja (graf).
5. Ukrepi, ki sanirajo deformacije, ki se lahko pojavijo, ko gospodarstvo ne doseže Pareto optimuma
6. Naštej vse dejavnike sposobnosti (stroški dela) in volje pri faktorju delo? Kako se prelivajo eni v druge? Razlike v katerih od obeh skupin dejavnikov pomenijo monopolizacijo delovne sile in v katerih ne? Utemelji.
7. ELASTIČNOST PRODUKTA NA SPREMEMBE PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV - Grafično prikaži elastičnost proizvoda, ki je večja od 1.
8. Če je vrednost dela enaka vrednosti delovne sile, kaj se zgodi s produkcijsko in vrednostno ceno (graf + formule)?
9. Kaj bi pomenilo po Marxu, če je vrednost delovne sile večja od vrednosti dela?
10. NAČELO, KI JE UVELJAVLJENO Z IZDATKI PRORAČUNA?
11. Kako vpliva vertikalna in kako horizontalna integracija na različne produkte? ZA VERTIKALNO SEM NAŠLA, ZA HORIZONTALNO PA NE :/
12. INDEKS CEN IN STOPNJA INFLACIJE, ČE SE POVEČA RENTABILNOST KAPITALA
13.NETO INVESTICIJSKI UČINEK + kako ga izračunamo?
14.Investicijski učinek, če se produktivnost z investiranjem ne spremeni
15.Zakaj je praviloma kapitalni količnik večji od 1?
16. TOČKOVNA ELASTIČNOST PONUDBE PRI RAVNOTEŽNI CENI IN KOLIČINI + TOČKOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA PRI RAVNOTEŽNI CENI IN KOLIČINI
17.Katere so tržne napake, ki zanikajo obstoj popolne konkurence v praksi?
18.Kaj opredeljuje velikost realiziranega monopolnega dobička pri diferenciaciji cen in kaj pri diferenciaciji proizvodov?
19. Preko katere spremenljivke in kako sta povezani uveljavitev ekonomskega načela istega posameznika najprej v proizvodnji dopoldne in nato v potrošnji popoldne?Formule + 2 grafa
20.Formula ustrezne elastičnosti za komplementarne dobrine
21. Opiši in nariši situacijo, kjer je zadoščeno 2. Gossenovemu zakonu v menjavi. Kako se ravnotežje spremeni, če se dohodek poveča in je ena od dobrin slaba dobrina?
22. Pri katerih odločitvah uporabljamo mejne stroške?
23. Nariši in opiši položaj podjetnika, ki je na trgu produkcijskih faktorjev edini kupec in edini prodajalec na trgu dobrin
24. Optimalna kombinacija produkcijskih faktorjev pri proizvodnji določene količine produkta (TO ZNAM) - TEGA PA NE: Kako se situacija spremeni, če se cena uporabe enega produkcijskega faktorja zmanjša, cena uporabe drugega produkcijskega faktorja pa ostane nespremenjena?
25. Izbor optimalne tehnike proizvodne enote (grafi): (a) ob dani prodajni ceni produkta, (b) ob dani količini proizvodnje,
26. Kako optimalno razporedita: potrošnik svoje dohodke za nabavo dobrin, producent pa svoja sredstva za nabavo produkcijskih faktorjev (grafa, formuli)
27.S kakšno tečajno politiko lahko država odpravi izvozno-uvozni primanjkljaj in ob katerem dodatnem pogoju ne bi bila uspešna (graf, formule)?


Je kar veliko vprašanj, ampak to so tiste "malenkosti" za katere ali ne vem, kaj me sprašujejo ali pa jih ne znam rešit oz. jih, pa nisem sigurna če je prav. Bi bila vesela, če me vsaj usmeriš, tako kot prej!

Hvala vnaprej

[a90]

Littlestar*

Zanalašč zamudiš ?

Ne bi vedel. Mogoče si potem izmenjata ali pa ostane tako.

[Littlestar*]

Ja

[onlyme]

nekej sem rešila, sam ne se čist zanašat, ker sem v malo stvari 100% prepričana, da so prov. itak so ena vprašanja taka, da sploh nevem kaj hočejo od mene hehe:D
Kakšna bi bila pot zmanjšanja izkoriščanja? To je glede izkoriščanja delavcev...in kateri graf pride tu zraven?
Mislim, da v knjigi ni nekega pravila, kako bi se izkoriščanje zmanjšalo. Mogoče s kakšnimi ukrepi države. Graf na strani 355- narišeš kako se spremeni ponudba del, ko se sposobnosti monopolizirane
2. Kako sprememba obrestne mere vpliva na odločitev o nakupu podjetja? Izpelji formulo za izračun fiktivnega kapitala in postopek vsebinsko utemelji. Ali ima smisel kupiti podjetje za ceno, ki je višja od njegove sedanje dinamične vrednosti?
Dokler je r>i se podjetje splača kupiti. Nakup podjetja se tem bolj splača čim nižja je i. formula na str. 328.
3. Vrednost dela, vrednost delovne sile in izkoriščanje po del. teoriji vrednosti - opredelila in to vse sem - ne znam pa vprašanja: Opredeli njihov odnos s pomočjo enačbe vrednostnega produkta. Kaj je pri delovni sili vrednost faktorja in kaj vrednost uporabe faktorja? Kdaj bi bili vrednosti dela in delovne sile enaki?
Vrednost dela je enaka vrednostnemu produktu: mejni vrednostni proizvod=cena uporabe faktorja
∆P ᵢ x Cp = Ci . vrednost delovne sile: ∆P ᵢ x Cp >Ci. Delavec dobi plačano vrednost del.sile, presežek proizvoda pridobiva kapitalist.vrednosti bi bili enaki, če bi se delavce izplačevalo pa vrednosti dela.
4. Sprememba tečaja domače valute za odpravo izvozo-uvoznega primanjkljaja (graf).
Če je v proračunu primanklaj pomeni, da država več uvozi kot izvozi. Za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza je treba tečaj domače valute zvišati(devalvacija, depreciacija).
5. Ukrepi, ki sanirajo deformacije, ki se lahko pojavijo, ko gospodarstvo ne doseže Pareto optimuma
?? mogoče kdo ve, mislim da je blo na prejšnjem izpitu to vprašanje
12. INDEKS CEN IN STOPNJA INFLACIJE, ČE SE POVEČA RENTABILNOST KAPITALA
Rentabilnost je odvisna od produktivnosti in tržnih cen.. se pravi če se poveča, so najbrž cene narasle. Indeks cen je torej>100, stopnja inflacije je pozitivna.
NETO INVESTICIJSKI UČINEK + kako ga izračunamo?
Neto investicijski učinek je tehnični produkt kapitala. Izračunamo ga tako, da od investicijskega učinka ∆P/I (to je bruto inv.učinek) odštejemo produkte drugih faktorjev(zemlje, dela in iznajditeljstva).
.Zakaj je praviloma kapitalni količnik večji od 1?
(K/P) Ker investicije prispevajo k proizvodu za več let naprej, mi pa merimo proizvod le za eno leto.
TOČKOVNA ELASTIČNOST PONUDBE PRI RAVNOTEŽNI CENI IN KOLIČINI + TOČKOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA PRI RAVNOTEŽNI CENI IN KOLIČINI
To izračunaš. Točkovno elastičnost se da izračunati v primeru da imaš dano enačbo krivulje in potem v (∆k/∆c) vstaviš odvod od te funkcije.
Katere so tržne napake, ki zanikajo obstoj popolne konkurence v praksi?
To so napake trga, ki so na strani 365( eksternalije, javne dobrine, obdavčenje…)
20.Formula ustrezne elastičnosti za komplementarne dobrine
Elastičnost križna<0 … križna cenovna elastičnost pri komplementih je negativna, pri substitutih pa pozitivna
21. Opiši in nariši situacijo, kjer je zadoščeno 2. Gossenovemu zakonu v menjavi. Kako se ravnotežje spremeni, če se dohodek poveča in je ena od dobrin slaba dobrina?
Krivulja ravnodušnosti je tangenta na premico enakih izdatkov. V takem primeru bomo trošili manj slabe dobrine, saj je za slabe dobrine značilno, da sprememba D deluje v nasprotni smeri od spremembe realnega dohodka, torej pri povečanju realnega dohodka pomeni zmanjšanje povpraševanja.
Pri katerih odločitvah uporabljamo mejne stroške?
Jaz bi rekla, ampak vem pa ne.. da za odločanje o velikosti ponudbe. Na kratek rok proizvajamo do minimuma povprečnih variabilnih stroškov, tj. do tam, kjer so mejni stroški enaki povprečnim variabilnim. Na dolgi rok pa do min povprečnih celotnih stroškov, tj. do tam, kjer so mejni stroški enaki povprečnim celotnim.
Nariši in opiši položaj podjetnika, ki je na trgu produkcijskih faktorjev edini kupec in edini prodajalec na trgu dobrin
Graf na strani 233
25. Izbor optimalne tehnike proizvodne enote (grafi): (a) ob dani prodajni ceni produkta, (b) ob dani količini proizvodnje
A) ∆P ᵢ x Cp = Ci
B) 2.gossenov zakon
Mislim, da je tko če pa ni je pa obratno.
26. Kako optimalno razporedita: potrošnik svoje dohodke za nabavo dobrin, producent pa svoja sredstva za nabavo produkcijskih faktorjev (grafa, formuli)
2.gossenov zakon

27.S kakšno tečajno politiko lahko država odpravi izvozno-uvozni primanjkljaj in ob katerem dodatnem pogoju ne bi bila uspešna (graf, formule)?
Devalvacija, depreciacija.. pogoj??

[kitka*]

mislim da so enkrat pravli da če greš pisat v drugo skupino(torej ne tvojo), se šteje kot da nisi prišu pisat..tako da če nisi čisto ziher,se rajši odjavi in boš na naslednjem reku na izpitu od zajčeve.

[Michelle]

Mislm, da ni nobene možnosti, da bi pustil pisat v drugi skupini, kot je blo določeno na podlagi objavljenega razporeda. No, tko mejhna možnost je, da se pomoje nikakor ne splača tvegat enga roka (ki pri ekonomiji niso nepomembni), vsaj js tega nikakor ne bi poskušala.

Drugač pa je res načeloma tko, da enkrat sestavlja prvemu delu abecede Štiblar, drugič pa Katra (vsaj kar se tiče rednih rokov, ko je prijavljenih več študentov in zato 2 izpita) in se praviloma vedno izmenjujeta, tko da bo septembra najbrž ravno obratno kot na tem roku.

Je pa tud res, da se v končni fazi zaradi ocenjevanja čist zares izravna in jih naredi pri obeh približno enako.

[lucky]

Oooo, ful hvala, res

Mogoče še tole:

Kaj pomeni trditev, da podjetnik kupuje produkcijske faktorje po podravnotežnih cenah?
Ali s tem izkorišča lastnike teh produkcijskih faktorjev?

[lucky]

In pa še tole... :

V gospodarstvu je inflacijska vrzel – naštej končne in posredne cilje ekonomske politike in instrumente, ki so na voljo.
Opiši mehanizme delovanja teh instrumentov.

[laura]

Obvestilo pri Ekonomiji

Nadaljevanje izpita za tiste, ki ste pisali ob 8.30h bo jutri, 15.6.2011 v sivi predavalnici ob 12h ter skupina, ki je pisala ob 10h, nadaljuje 15.6.2011 ob 12h v zlati predavalnici.

Kaj naj bi to pomenilo?

[digi-smeh]

tako hitro bodo zgleda rezultati že...to pa je nenavadno da so že takoj naslednji dan...

[digi-smeh]

a lahko samo nekdo na hitr napiše, kateri grafi so najpomembnejši pri posamezni točki ali pa kar na splošno da jih je treba znat?hvala!

[tita123]

ena neumesna.. lucky, kje si dobila stare izpite, a so še rešitve zravn? (i hope so:) )

veliko sreče jutr usem k greste pisat

[lucky]

Kolega Dexter je pred leti (mislim da enim ali dvema) zbral vse stare izpite po nalogah od 1 do 8 - posamezna vprašanja. Ker se ful ponavljajo. Jaz sem ta seznam dopolnila z izpiti, ki so bili vmes, in ga rešila. To sem se dobro naučila in to je to Upajmo na Zajčevo jutri - pri njej se baje izpiti ful ponavljajo (vsaj zdaj maja so se). Če bi vedela to za majski rok, bi se že takrat tako učila, ne pa da sem se drkala nepomembne stvari.

Lp

[a90]

Hehe.

Lucky, to je načeloma res. Ampak odgovarjajte koliko se da natančno in napišite vse, kar veste, ne se ˝šparat¨(Pri Zajčevi). Čeprav je včasih enako, jih dejansko naredi enako kot pri prejšnih rokih. Tradicija.

Pri F. Štiblarju pa včasih zadošča samo nekaj stavkov in je bolj poudarek na razmišljanju in logiki. Če veste, potem kar pogumno in brez strahu.
Pa veliko sreče.

[lucky]

Hvala z nasvet, kljub temu, da pišeš ogromno, pa ni vseh točk. Žal