Politična ekonomija

[Dexter]

izpit 27. 8. 2007
2. naloga
a) RENTABILNOST DELA = 1,2 x 1,05 = 1,26 = povečanje za 26 %
INTENZIVNOST DELA = napor / delovni čas = 1 / 0,98 = 1,02 (napor je ostal isti, delovni čas pa se je zmanjšal, ker je 2 % manjša zaposlenost) = povečanje za 2 %
PRODUKTIVNOST DELA = 1,03 x 1,02 = 1,05 = povečanje za 5 %

b) P/Z = P/K X K/Z
1,05 = P/K X 1,05
P/K = 1
(produktivnost kapisala ostane enaka)

c) EKONOMIČNOST DELA = produktivnost dela / stroški dela = (1,05 x 1,1) / (1,08 x 0,98) = 1,09 (produktivnost dela je izračunana v a nalogi nalogi pa še dal cem povečanje cene, stroški dela pa so plače in obratni strošek zmanjšanje zaposlenosti)
EKONOMIČNOST KAPITALA = produktivnost kapitala / stroški kapitala = 1 / 1,04 = 0,96 (produktivnost kapitala je izračunana v b nalogi, stroški kapitala pa so obresti; povečanje prodajne cene tukaj nisem upošteval)

3. naloga
Mislim, da ob potrošniškem dobičku ponudnik nima izgube, samo potrošnik ima pač dobiček. Bi pa ponudnik imel izgubo, če bi potrošnik svoj dobiček koval na njegov račun, torej če bi ponudnik prodajal pod ceno.

6. naloga
Funkcija investicijske učinkovitosti nam prikazuje vse možne investicije, investicijska funkcija pa prikazuje kam bomo investirali. Investicijska funkcija je zato na istem grafu kot funkcija investicijske učinkovitosti, s tem, da je investicijska funkcija krajša, ker poteka le do tiste investicije, ki da tolikšen donos kot bi ga dali isti prihranki v banki, se pravi kjer je donos izenačen z obrestno mero.
Levo in desno ni zato, ker če bi bila levo, bi bil obseg investicij manjši, če pa desno, bi bil obseg investicij večji, to pa ni možno. Al pa bi bilo možno, če bi v nek projekt investiral samo delno (vložil bi samo 20 %, nekdo drug bi pa 80 %)?

8. naloga
BI GA POVEČALO: če bi ves dodatni dohodek potrošniki porabili:
TR = 0 + 1xdohodek
(z oznako TR je mišljena funkcija trošenja in ne transakcijski račun, ki ima v ekonomiji oznako TRR, v računovodstvu pa 110)

GA NE BI POVEČALO: če bi ljudje ves dodaten dohodek prihranili:
TR = 60 + 0xdohodek


---

S sedmo nalogo se pa še ne upam spopasti!
Pa kar povej, če se najine rešitve v čem razlikujejo!

[*bini*]

no hvala za odgovore

druga naloga , usaj a pa b uprasanje, je cist u izi, jst sm pa celo znanost iz tega nardila

zdej pa sam tko za prevert a če je uprašanje naštej in opiši vse možne načine računanja družbenega proizvoda tako posamezne gospodarske enote, kot celotnega gospodarstva.... a je to isto kot naštej in na kratko opiši oblike merjenja velikosti družbenega proizvoda ( u dilemi sm zato k mam neke rešitve izpitov in je pr prvem uprašanju čist neki x napisanga - kr jst bi recimo pr obeh uprašanjih odgovorila pač une metode - osebna, stvarna, metoda izdatkov pa pač to no )

[Dexter]

zdej pa sam tko za prevert a če je uprašanje naštej in opiši vse možne načine računanja družbenega proizvoda tako posamezne gospodarske enote, kot celotnega gospodarstva.... a je to isto kot naštej in na kratko opiši oblike merjenja velikosti družbenega proizvoda ( u dilemi sm zato k mam neke rešitve izpitov in je pr prvem uprašanju čist neki x napisanga - kr jst bi recimo pr obeh uprašanjih odgovorila pač une metode - osebna, stvarna, metoda izdatkov pa pač to no )

Jaz bi rekel, da je oboje isto!

Možno je, da je rešitve pisal kdo, ki se je ekonomije učil drugače kot se jo uči na PF in imaš pri rešitvah navedene načine merjenja BDP kot ga merijo v praksi oziroma v splošni ekonomiji, kjer imaš sledeče metode:
-metoda izdatkov (ki je ista kot pri politični ekonomiji): C + I + G + (E - U)
-metoda dodane vrednosti: pri enem podjetju sešteješ vse kar podjetje ima in odšteješ vse kar je kupilo in tako dobiš dodano vrednost, če želiš izračun za celotno gospodarstvo pa sešteješ vse dodane vrednosti vseh podjetij
-metoda dohodkov: sešteješ dohodke, ki so jih vsi faktorji proizvodnje ustvarili (delavci: plače, kapital: rente in obresti, itd.) in sešteješ še davek na te dohodke

[lunca_]

kako se izračunata krivulji pondbe in povpraševanja?

[Tecka]

[quote="*bini]
september 2008 - 7. naloga - Definirajte kvantitativno teorijo denarja in sayev zakon : na kateri enaki kritični predpostavki slonita oba ? ( definirat znam )

januar 2007 - 8. naloga - v kakšni povezavi so okunova zakonitost, phillipsova krivulja in koeficient žrtvovanja ?
6. naloga - kdaj ne bi bili učinkoviti ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po denarju ?
7. naloga ? sploh ne razumm kr ponavad je ta funkcija podana tko da je pač napisan npr. C = 30 + 0,6P tle u tej nalogi je pa kr C=20 + 0,5Doh ?! in kaj sploh je pol tale dohodke prebivalstva, s kero črko je to oznacen ?! aaa kriza :S

maj 2007 - 8. naloga - Če je multiplikator progresivnega obdavčenja točno dvakrat večji od multiplikatorja proporcionalnega obdavčenja :
a) koliko znašata ?
b) kolikšen je delta v enačbi multiplikatorja progresivnega obdavčenja , če je mejna nagnjenost k trošenju 0.6 ?
c)koliko najmanj mora biti ali največ sme biti mejna nagnjenost k trošenju, da bi s prehodom iz proporcionalnega na progresivno obdavčenje mogli vsaj podvojiti davčni multiplikator ?[/quote]

Mi se ni cist jasn ta 6 in 7 del sam upam da ti bom vseeno lahko pomagala

januar 2007
8. naloga - je razlozeno v 7 delu - drgac je pa zadnja stran v skripti anze&rok
7 - Ta doh je pomoje kr Pr in je vse normalno kr osnovna oblika je lih s tem doh
6- knjiga str 453

Celoten izpit maj 2007 - siva je men kr neki in sploh ne zastopimskor nobene tocke

Vem da nisem bila kaj prevec v pomoc sam tut men ni cist jasn tle vse ce mi pa bo kej postalo ti pa takoj povem.

PS kako se izracuna NETO Investicijski ucinek?????????

[*bini*]

lunca_ kako to mislš izračunata ? ( a maš to v kkšnem izpitu ? ) ker prvič slišm za tako uprašanje, vem pa da je s temi krivuljami pač tak tip naloge da maš obe krivulji podani pol morš pa računat ravnotežno količino pa ceno itd.

ja to tut mene zanima za tale neto investicijski učinek...

ampak vidm da si rešvala izpit januar 2009 - tko da a mogoče znaš / al pa kdorkoli

5. naloga - povetava med trgom kapitala in trgom vrednostnih papirjev - graf ( to znam ) zakaj pride do padca cene vrednostnih papirjev kljub sedanjemu znižanju obrestne mere ?

8. naloga
a) kateri kvantitativni ukrepi in kako lahko v sedanji situaciji evropska centralna banka poveča količino denarja v obtoku ? ( to znam )
b) s pomočjo menjalne enačbe utemlejite, zakaj se kljub njenim ukrepom inflacija zmanjšuje ?

[muha]

24.5.2007.:

7)b)
če ne želimo inflacije in verjamemo v kvantitativno teorijo denarja,za koliko sme porasti količina denarja če družbeni produkt stagnira in za koliko če produkt raste?

27.8.2007

7.b)
s pomočjo menjalne enačbe pojasnite kdaj banke u novim denarjem nebi dvignile cen?

a zna mogoče kdo odgovort vsaj približno??
hvala...

[*bini*]

maj 2007
7. naloga
b) kvantitativna teorija denarja prav da če se količina denarja zviša za 1 %, se tut cene zvišajo za 1 %
in zdej če družbeni produkt stagnira, potem lahko količina denarja poraste za toliko % za kolikor % se je zvišala inflacija.

ostalga pa ne znam =/

[*bini*]

Izpit iz Politične ekonomije dne, 9.4.2009 bo za vse v sivi predavalnici ob 17. uri.

[Dexter]

NETO INVESTICIJSKI UČINEK je tisti učinek, ki ga dejansko lahko pripišemo kapitalu. Za razliko od bruto investicijskega učinka, ki je rezultat vseh faktorjev.
Neto investicijski učinek dobimo tako, da od bruto investicijskega učinka odštejemo: produktivnost dela, podjetništva, izumiteljstva in naravnih virov ter na koncu dobimo samo še produktivnosti kapitala.
Spremembo produktivnosti kapitala delimo s spremembo kapitala in tako se dobi NETO INVESTICIJSKI DOBIČEK.

Če še prikažem s formulo:
NETO INV. UČIN.: sprememba Produktivnosti Kapitala / sprememba Kapitala (∆PK / ∆K)

---

MENJALNA ENAČBA:
M x V = C x K
(v knjigi je menjalna enačba označena kot M x V = P, ampak P je seveda cena x količina; če ne veš, da produkt sestoji iz cene in količine sploh ne moreš utemeljiti zakaj se inflacija zmanjšuje)

M x V je kupni sklad gospodarstva, C x K pa blagovni sklad gospodarstva. Oba sklada morata biti izenačena. Če sta izenačena ni ne inflacije, ne deflacije.
Če je kupni sklad večji od blagovnega, prihaja do inflacije, to pomeni, da je situacija taka:
M x V > C x K

Do inflacije pa torej prihaja iz sledečih razlogov: če se v ravnotežni menjalni enačbi poveča ali obtočna hitrost denarja (V) ali količina denarja v obtoku, po drugi strani pa do inflacije pride tudi, če se zniža cena produktov na trgu (C) ali pa se zmanjša količina produktov na trgu (K).

Ravno obratna je situacija za deflacijo.

januar 2009, 8. naloga: Inflacija se v situaciji, ko je M x V večje od C x K zmanjšuje, če se zmanjšujeta M ali V oziroma če se povečuje C ali K.

avgust 2007, 7. naloga: Banke z novim denarjem ne bi dvignile cen, če se bi se zmanjšala obtočna hitrost denarja (V).

[lunca_]

ja bini približno takšna naloga kot je v repetitoriju pri tretjem delu naloga 19, a. (st.68)

[*bini*]

sm pogledala in vidm da mam tut jst zravn te naloge uprašaje...

[Dexter]

ja bini približno takšna naloga kot je v repetitoriju pri tretjem delu naloga 19, a. (st.68)

Kakšna naloga ... Rojstni mesec? Pravzaprav sploh ni smešno, ampak je žalostno, da za tak repetitorij daš 34,22 evrov. Saj bi bilo vse kul, če bi bile vsaj rešitve normalne.
Tale repetitorij bi po kakovosti lahko primerjal s knjižico Zbirka nalog iz statistike, ampak cena tiste je bila vsaj realna, 5 evrov.

[lunca_]

no če še koga zanima. reši se tako,da nardiš sistem dveh enačb pri 19 nalogi zgleda to takole:
Kd=x+ y*c --->
5= x+ 1y
4= x+ 2y
------------
1= -y ---> y= -1 ga vstaviš v eno od začetnih enačb in dobiš x=6 ---> Kd=6-C

Pol pa isto ponoviš za krivuljo ponudbe sam da vstaviš noter številke ki so dane po Ks ( 0,2,4,6,8 - ni važno katere dve vzameš,rezultat naj bi bil vedno enak)

[lunca_]

Dexter tiste naloge z rojstnimi meseci in dnevi so pa ITAK zakon

[zdene32]

lunca_ kako to mislš izračunata ? ( a maš to v kkšnem izpitu ? ) ker prvič slišm za tako uprašanje, vem pa da je s temi krivuljami pač tak tip naloge da maš obe krivulji podani pol morš pa računat ravnotežno količino pa ceno itd.

ja to tut mene zanima za tale neto investicijski učinek...

ampak vidm da si rešvala izpit januar 2009 - tko da a mogoče znaš / al pa kdorkoli

5. naloga - povetava med trgom kapitala in trgom vrednostnih papirjev - graf ( to znam ) zakaj pride do padca cene vrednostnih papirjev kljub sedanjemu znižanju obrestne mere ?

8. naloga
a) kateri kvantitativni ukrepi in kako lahko v sedanji situaciji evropska centralna banka poveča količino denarja v obtoku ? ( to znam )
b) s pomočjo menjalne enačbe utemlejite, zakaj se kljub njenim ukrepom inflacija zmanjšuje ?

5.naloga do padca cen pride zato ker v enacbi D/i je D pričakovani donos in je psihološke narave,ljudje trenutno pričakujejo da bojo delnice padale in da bojo donosi v naslednih mesecih se vedno negativni zato tud cene vrednostnih papirjev padajo

8.naloga kle mas obrestno mero, rezerve in pa prodajo vrednostnih papirjev, inflacija se pa zmanjsuje zaradi inflacijskih pricakovanj, ljudje pricakujejo da bojo cene v prihodnosti ful padle zato se hocjo robe ze zdej cimprej znebit s teb da dajejo velike popuste in na trzisce posiljajo zaloge s tem povecajo ponudbo in zmansujejo cene

[zdene32]

pr 8 nalogi se popravlam sm sele zdele opazu da hoce menjalno enacbo
fora je v tem da je kriza in da ljudje zarad varnosti vecino danarja drzijo pr seb v obliki likvidnostnega denarja s tem se pa zmanjsa obtocna hitrost V in ce se dovolj zmanjsa, se morjo tut temu primerno cene ali pa produkt

[zdene32]

maj 2007 - 8. naloga - Če je multiplikator progresivnega obdavčenja točno dvakrat večji od multiplikatorja proporcionalnega obdavčenja :
a) koliko znašata ?
b) kolikšen je delta v enačbi multiplikatorja progresivnega obdavčenja , če je mejna nagnjenost k trošenju 0.6 ?
c)koliko najmanj mora biti ali največ sme biti mejna nagnjenost k trošenju, da bi s prehodom iz proporcionalnega na progresivno obdavčenje mogli vsaj podvojiti davčni multiplikator ?

a)multiplikator progresivnega obdavcenja je 2,zato ker haavelovo pravilo pravi da je davcni multiplikator proporcionalnega obdavčenja enak 1
b)delta je 0.8 vzames da je 1-d/1-0.6 = 2
c)to pa se tuhtam

[zdene32]

september 2008 - 7. naloga - Definirajte kvantitativno teorijo denarja in sayev zakon : na kateri enaki kritični predpostavki slonita oba ? ( definirat znam )

januar 2007 - 8. naloga - v kakš� povezavi so okunova zakonitost, phillipsova krivulja in koeficient žr�ovanja ?
6. naloga - kdaj ne bi bili učin�viti ukrepi za zmanjšanj�povpraševan� po denarju ?
7. naloga ? sploh ne razumm kr ponavad je ta funkcija podana tko da je pač napi�n npr. C = 30 + 0,6P tle u tej nalogi je pa kr C=20 + 0,5Doh ?! in kaj sploh je pol tale dohodke prebivalstva, s kero črko je�o oznacen ?! aaa kriza :Sz/quote]

september- kritika obeh je v tem da oba zanemarjata likvidnostno funkcijo denarja kvantitavivna teorija pravi da je V konstanten medtem
medtem ko say pravi da so ex ante investicije enake prihrankov kar pomeni da se vsi prihranki porabijo, zato ni likvidnostnega denarja. treba vedt da je V = 1/k k(marshal) = t (marx) to je odtotek ali cas v katerem denar lezi v blagajni. v nasem primeru je 0 V = 1/0 tko da oba zanamarjata V

8. vse 3 prikazujejo odnos med rastjo bdp,inflacijo brezposelnost itd.
6. kadar bi bila inflacijska pricakovanja da bojo cene v prihodnosti rasle,ljudje bi svojim proizvodom nenehno dvigoval cene s tem da bi zmansal ponudbo in dokler bojo pocel to bo inflacija in ne bomo mogl vplivat z M
7. kle je najbol pomembna stvar da ze kot v osnovi ves da je cela predpostavka gospodastva P = D = T , pac postopek racunanja je isti

[*bini*]

maj 2007 - 8. naloga - Če je multiplikator progresivnega obdavčenja točno dvakrat večji od multiplikatorja proporcionalnega obdavčenja :
a) koliko znašata ?
b) kolikšen je delta v enačbi multiplikatorja progresivnega obdavčenja , če je mejna nagnjenost k trošenju 0.6 ?
c)koliko najmanj mora biti ali največ sme biti mejna nagnjenost k trošenju, da bi s prehodom iz proporcionalnega na progresivno obdavčenje mogli vsaj podvojiti davčni multiplikator ?

a)multiplikator progresivnega obdavcenja je 2,zato ker haavelovo pravilo pravi da je davcni multiplikator proporcionalnega obdavčenja enak 1
b)delta je 0.8 vzames da je 1-d/1-0.6 = 2
c)to pa se tuhtam

sam popravlam, tlele je ena manjša napakica....delta je 0,2

drgač pa res fullll hvala za odgovore
tut ostalim k so že prej pomagal

[muha]

hvala za odgovore...

kaj pa tiste naloge z neto depoziti..a bi lahko nekdo ki zna..rešil eno po korakih da pokaže? tiste k pol na koncu piše kolko znašajo presežne rezerve..
prosim..

[lunca_]

a bi mi znal kdo razložit na podlagi česa pridemo do odgovora pri 5 a nalogi četrtega poglavja (st.78) ?

[zdene32]

vloge poslovne banke so 200,dvig pa 80.
Neto depozit je 200 - 80 = 120
A)koliko denarja in koliko novega denarja bodo potencialno banke kreirale,ce je predpisana obezna rezerva 20%
OR = 20%
neto depozit = 120

potencialni denar M dobis tako da neto depozit delis z obvezno rezervo 120/0.2 = 600
novi denar dobis pa tako da od potencialnega odstejes stari denar ki si ga uporabu v procesu(kle pazi k se vsi motjo in vzamejo za stari denar 200)to je 120 in dobis da je novi denar 480
b)koliko ce gre za sistem ene poslovne banke?
ponavad tu sprasujejo koliko ustvari 1.banka v sistemu ene banke in v sistemu vec bank
ce gre za sistem ene banke, ena banka ustvari ves potencialni denar to je 600
ce pa gre za prvo banko v sistemu vec bank pa ustvari samo 96 to dobis tako da od 120 odstejes obvezno rezervo ki je 24 in dubis da lahko banka posodi 96

c)koliko znasajo presezne rezerve, ce je banka na osnovi neto depozitov odobrila le 400 enot novih kreditov?
M = 400
neto depozit je 120
uporabs enacbo iz prvega dela M = ND/OR, 400 = 120/OR ,OR = 0.3 = 30%

presezne rezerve pa so 1 - obvezne rezerve in dobis 0.7
presezne rezerve so 0.7 x 400 = 280

[zdene32]

a bi mi znal kdo razložit na podlagi česa pridemo do odgovora pri 5 a nalogi četrtega poglavja (st.78) ?

gre za kupovanje v cisti konkurenci in prodajanje v monopolu
kle mors enostavno znat teorijo, da ti bo bol jasn si poglej sliko III 41 v knjigi na strani 230, mors pac vedt kaj doloca kere cene v kerem stanju in kako se giblejo in kaj dolocajo kere mejni stroski izdatki dohodki
pac v monopolu mas padajoce dohodke, v monopsomu pa rastoce izdatke v cisti konkurenci so pa skoz isti

[zdene32]

Lahko nekdo prosim odgovori na tole vprašanje?

6. Obrestna mera
a) razlogi za in proti njeni pozitivnosti
b) kje in kako vse deluje kot instrument ekonomske in monetarne politike (formule)

Odgovore sem iskala v knjigi, pa nekako ne spravim skupaj prav veliko.
a) Pozitivno obrestno mero opravičuje nadomestilo za odrekanje tekoči porabi. Določa jo medčasovna preferenca posameznika.
Razlog proti: Višja obrestna mera pomeni manjšo potrošnjo in s tem manjšo razvitost gospodarstva.

razlogi proti njeni pozitivnosti je v tem da v stanju popolne konkurence je cena za kapital enaka 0 ker so stroski dela enaki 0,kar naredi kapital pozitiven je je zasebna omejitev, razlog proti je tut to da je ponudba kapitala dost vecja kot je pa povprasevanje po njem
obrestna mera je pa pozitivna sam zato ker je to edini mozni nacin da ljudje posojajo denar ki pa je nujno potrebn proizvodnji(kar lahk vidimo trenutno ko CEB spusca obrestno mero tako nizko da nob vec noce posojat denarja in je to vlogo mogla prevzet drzava in centralne banke ki posojajo gospodarstvu), pa vedt mors da v primeru investicij je nizka obrestna mera dabest ker prids zaston skor cez in lahk velik investiras v primeru likvidnostnega denarja pa folk vec ne posoja nic, zato rabs pozitivno obrestno mero