Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

prof. dr. Vladimir Simič, prof. dr. Katja Škrubej

Moderatorji: MinniereaTheLawa90

Zaklenjeno
Urši
Prispevkov: 179
Pridružen: 30. Okt 2010 21:40

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Urši »

ŽeSpetJst napisal/-a:1. »…Gilgameš se je odpravil k mestnim vratom in ko so se ljudje pred njim posedli,jih je nagovoril.… In poslušali so ga starešine Uruka, mesta širnih tržišč.“ Kakšni zbori so se v Mezopotamiji zbirali pri mestnih vratih? Ali jih lahko primerjamo s katerim od zborov v srednjeveških mestih?

A zna kdo kaj pomagat, pojma nimam?

Mislim da so bila to ljudska zborovališča. Glede primerjave s srednjim vekom
pa lahko res samo ugibam da bi to bila veča? :)
Puma.
Prispevkov: 8
Pridružen: 20. Nov 2010 21:20

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Puma. »

ŽeSpetJst napisal/-a:1. »…Gilgameš se je odpravil k mestnim vratom in ko so se ljudje pred njim posedli,jih je nagovoril.… In poslušali so ga starešine Uruka, mesta širnih tržišč.“ Kakšni zbori so se v Mezopotamiji zbirali pri mestnih vratih? Ali jih lahko primerjamo s katerim od zborov v srednjeveških mestih?
Zbori svobodnega prebivalstva mesta. Primerjamo jih lahko z zbori svobodnih meščanov, ki jih recimo v Ljubljani nadomesti korporacija stotih. That would be my guess.

Mam pa še jaz eno vprašanje za vas. Navezuje se na odlomek » Vsi posli deželnih odborov preidejo na Narodno vlado SHS v Ljubljani, …«
Kateri organ na stopnji dežele je še obstajal v izvršni veji oblasti? Kdaj so ti organi začeli nastajati? Kako imenujemo sistem v katerem na isti stopnji obstajata dva organa?

Kakor vem deželne vlade in deželne odbore odpravijo, tako da se nadzor nad občinami prenese na narodno vlado. Poleg tega je v veliki meri realiziran program Zedinjene Slovenije s tem ko se razbijejo historične dežele z nastankom narodne vlade. No ja. Ni mi jasno.

V naprej najlepša hvala.

lpP
dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a dragoxxx »

Kateri organ je še obstajal v izvršni veji oblasti na stopnji dežele..pomoje se to vprašanje nanaša na splošno, ne pa kateri organ še obstaja po ukinitvi odborov. V tem primeru je odgovor deželna vlada in tudi se mi zdi da okrožna glavarstva....Bom še preveril.
ŽeSpetJst
Prispevkov: 45
Pridružen: 03. Dec 2010 21:15

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a ŽeSpetJst »

Puma. napisal/-a:
ŽeSpetJst napisal/-a:1. »…Gilgameš se je odpravil k mestnim vratom in ko so se ljudje pred njim posedli,jih je nagovoril.… In poslušali so ga starešine Uruka, mesta širnih tržišč.“ Kakšni zbori so se v Mezopotamiji zbirali pri mestnih vratih? Ali jih lahko primerjamo s katerim od zborov v srednjeveških mestih?
Zbori svobodnega prebivalstva mesta. Primerjamo jih lahko z zbori svobodnih meščanov, ki jih recimo v Ljubljani nadomesti korporacija stotih. That would be my guess.

Mam pa še jaz eno vprašanje za vas. Navezuje se na odlomek » Vsi posli deželnih odborov preidejo na Narodno vlado SHS v Ljubljani, …«
Kateri organ na stopnji dežele je še obstajal v izvršni veji oblasti? Kdaj so ti organi začeli nastajati? Kako imenujemo sistem v katerem na isti stopnji obstajata dva organa?

Kakor vem deželne vlade in deželne odbore odpravijo, tako da se nadzor nad občinami prenese na narodno vlado. Poleg tega je v veliki meri realiziran program Zedinjene Slovenije s tem ko se razbijejo historične dežele z nastankom narodne vlade. No ja. Ni mi jasno.

V naprej najlepša hvala.


Meni se pa zdi, da je bil okraj, in sicer okrajno glavarstvo, ki so jih uvedli, če se ne motim že začasa pred francosko revolucijo; odgovor na zadnje vprašanje pa se mi zdi, da je dvotirni sistem; nism pa prepričan popolnoma, samo mislim, da je to to...

lpP
Count Dooku
Prispevkov: 109
Pridružen: 02. Nov 2010 18:44

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Count Dooku »

Mene pa zanima odgovor na vprašanje'' Kako se je imanoval organ, ki je odločal o davkih in kako se je ta spremenil po buržuaznih revolucijah?
Jaz bi dal odgovor na prvi del, da je bila to kresija, naprej pa ne bi vedel! :oops:
Nosce te ipsum!
Pika91
Prispevkov: 60
Pridružen: 19. Okt 2010 15:53

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Pika91 »

Ampak kolkr vem okraji niso na stopnji dezele. Po mojem vprasanje sprasuje poo casu pred ukinitvijo dezel, ko je poleg drzavnega odbora (avtonomna linija), obstajala tudi dezelna vlada v centralnem tiru.
Pika91
Prispevkov: 60
Pridružen: 19. Okt 2010 15:53

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Pika91 »

Count Dooku napisal/-a:Mene pa zanima odgovor na vprašanje'' Kako se je imanoval organ, ki je odločal o davkih in kako se je ta spremenil po buržuaznih revolucijah?
Jaz bi dal odgovor na prvi del, da je bila to kresija, naprej pa ne bi vedel! :oops:
Mogoce sprasuje po dezelnem zboru, ki takrat se ni imel zakonodajne pristojnosti, po burzoaznih revolucijah jo pa ima.
Puma.
Prispevkov: 8
Pridružen: 20. Nov 2010 21:20

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Puma. »

dragoxxx napisal/-a:Kateri organ je še obstajal v izvršni veji oblasti na stopnji dežele..pomoje se to vprašanje nanaša na splošno, ne pa kateri organ še obstaja po ukinitvi odborov. V tem primeru je odgovor deželna vlada in tudi se mi zdi da okrožna glavarstva....Bom še preveril.
v tem primeru bi bil še natančnejši odgovor deželni odbori, po katerih sprašuje v prvem delu vprašanja, saj je dejanski izvršilni organ deželne vlade deželni odbor, če se seveda ne motim. Kar pa se tiče okrožnih glavarstev pa tudi nevem če bi se lahko strinjal s teboj, saj okrožna glavarstva niso na stopnji dežele ampak na stopnji okrožja, na kar implicira že njihovo ime... Vem, da je moj odgovor bolj destruktiven kot konstruktiven, kar me precej žalosti, boljšega pa ta trenutek nisem sposoben saj v veliki meri že izgubljam voljo do učenja :) vsaj za danes. Drugače pa najlepša hvala za trud.

@count dooku: navkljub zlobnemu imenu :) verjetno sprašuje po državnih zborih v enotnih državah in deželnih v cesarstvu. Po buržuaznih revolucijah, v katerih se v večji meri uveljavijo načela meščanstva in z njim načelo reprezentance, ki za meščansko kurijo velja že prej. Deželni/državni zbori se v tistem obdobju modernizirajo, postajajo nosilci reform, ki pomenijo začetek vladavine meščanstva. S tem dobijo, kot je rekla že Pika, tudi zakonodajno oblast. Poglej recimo prvo revolucionarno ustavo francoske revolucije in ti bodo zadeve prej jasne. (mal zmedeno verjetno but i did my best :P)


LpP
Count Dooku
Prispevkov: 109
Pridružen: 02. Nov 2010 18:44

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Count Dooku »

Ja sej to je verjetno edini logični odgovor, čeprav je v učbeniku v zvezi z deželnimi/državnimi zbori bolj poudarjena njihova sestava, oz. boji med vladrjem in stanovi, in so davki omenjeni le v zvezi z katastrom in kresijami
Nosce te ipsum!
Pika91
Prispevkov: 60
Pridružen: 19. Okt 2010 15:53

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Pika91 »

A je bla patrimonialna oblast odpravljena z zemljisko odvezo al v ilirskih provincah (za sodstvo vem, a to pomeni da celotna ptrimonialna oblast? )
dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a dragoxxx »

Še zadnji nasveti in pomoč od mene, drugače pa vso srečo na izpitu! :D

O svobodni občini razmišljajo intenzivno po marčni revoluciji, natančneje se to uveljavi med obdobjem Bachovega absolutizma, saj je želja po dokončni zmagi nad preostankom plemiške moči izredno močna in tako poskušajo uničiti te preostanke tudi na občinski ravni. Svobodna je bila tudi še ena enota, to pa je bila dežela!
Skratka, postopoma se na najnižjih ravneh oblasti, tj. na občinskih ravneh uveljavijo občine kot avtonomne lokalne skupnosti z voljenimi župani na čelu.

O davkih se skozi zgodovino takole odloča:
Sprva odločajo o tem zbori vseh svobodnih ljudi, torej na večah, kasneje si to pravico pridobijo določene skupine ljudi, ki se po družbenem položaju , predvsem po svoji družbeni moči , razlikujejo od drugih(tukaj v fevdalizmu določa davke sprva močna kraljeva oblast, nato v času fevdalnega partikularizma celo vsako zemljiško gospostvo posebej zase, nato se davki začnejo določati ob privolitvi deželnih stanov v okviru deželnih zborov, vendar v tem primeru pristojnost za določanje nekaterih davkov še vedno ostane v domeni posameznih zemljiških gospostev, ki jih določajo za svoje podložnike samostojno), v obdobju absolutizma določa in odloča o davkih ponovno močna kraljeva absolutna oblast oz. močna deželnoknežja oblast brez privolitve stanov(to dejavnost izvaja preko svojih uradov, kresij, itd.), nato se postopoma skozi marčno revolucijo izoblikuje deželni zbor kot splošno predstavniško telo prebivalcev v deželi in kot tako določa davke, vendar v okviru dežele, za katero je pristojno. Od tedaj dalje pa do danes večinoma ostane tako, da o davkih odloča predstavniško telo(seveda na predlog izvršilne veje oblasti; današnji postopek sprejemanja državnega proračuna, itd.)

Načelo zakonitosti se vzpostavi kot temeljno načelo kazenskega prava v obdobju francoske revolucije, in postane sestavni del Deklaracije o pravicah človeka in državljana iz leta 1789, kot splošna civilizacijska pridobitev pa velja še danes!
maurikius
Prispevkov: 2
Pridružen: 25. Jan 2011 19:23

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a maurikius »

Pika91 napisal/-a:A je bla patrimonialna oblast odpravljena z zemljisko odvezo al v ilirskih provincah (za sodstvo vem, a to pomeni da celotna ptrimonialna oblast? )
Kakor vem se je to dogajalo počasi. Če pogledaš recimo naborne kantone, ki so jih po koncu Ilirskih provinc restavrirali, vidiš da je uprava teh počasi prehajala v roke javnih oblastnikov. Torej so delegirana gospostva počasi prepuščala oblast nad nabornim sistemom komisariatom, ki so jih vodili komisarji, ki so bili državni uradniki. Torej se patrimonialna oblast vsaj v tem primeru odpravlja počasi. Je pa to samo en primer. Francozi so s tem pometli, ni pa iz knjige jasno v kolikšni meri se to restavrira.
katjas
Prispevkov: 51
Pridružen: 16. Dec 2010 20:22

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a katjas »

a se da komu opisat upravno ureditev pri nas po bouržuazni revoluciji, v SHS, Jugoslaviji? sploh ne zastopim..hvala če se bo komu dalo
maurikius
Prispevkov: 2
Pridružen: 25. Jan 2011 19:23

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a maurikius »

dragoxxx napisal/-a:Načelo zakonitosti se vzpostavi kot temeljno načelo kazenskega prava v obdobju francoske revolucije, in postane sestavni del Deklaracije o pravicah človeka in državljana iz leta 1789, kot splošna civilizacijska pridobitev pa velja še danes!
Z vsem spoštovanjem dvomim v zadnji del tvojega posta. Kakor vem, se je načelo zakonitosti prvič uveljavilo v Splošnem zakoniku o hudodelstvih in kaznih, ki ga je napisal Jožef II v letu 1787, torej 2 leti pred Deklaracijo.

Prvi del.
Prvo poglavje.
1. Za hudodelstvo lahko štejejo in obravnavajo samo tista protipravna dejanja, ki jih ta zakon kot takšne razglaša.
dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a dragoxxx »

maurikius napisal/-a:
dragoxxx napisal/-a:Načelo zakonitosti se vzpostavi kot temeljno načelo kazenskega prava v obdobju francoske revolucije, in postane sestavni del Deklaracije o pravicah človeka in državljana iz leta 1789, kot splošna civilizacijska pridobitev pa velja še danes!
Z vsem spoštovanjem dvomim v zadnji del tvojega posta. Kakor vem, se je načelo zakonitosti prvič uveljavilo v Splošnem zakoniku o hudodelstvih in kaznih, ki ga je napisal Jožef II v letu 1787, torej 2 leti pred Deklaracijo.

Prvi del.
Prvo poglavje.
1. Za hudodelstvo lahko štejejo in obravnavajo samo tista protipravna dejanja, ki jih ta zakon kot takšne razglaša.
Ja, imaš prav, ampak jaz sem mislil, kdaj se DOKONČNO uveljavi kot TEMELJNO NAČELO kazenskega prava, kar pomeni, da postane splošna civilizacijska pridobitev. Slednje pa to načelo ne postane v času Jožefa II., ker tedaj ne ne velja splošno za celoten evropski prostor :) In to se zgodi nedvomno s francosko revolucijo.
Uporabniški avatar
Thad
Prispevkov: 23
Pridružen: 23. Jan 2011 12:13

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Thad »

Eno zelo navidezno simpl vprašanje!
Knjiga konstantno govori o deželnih knezih in vladarju, nikoli pa ni baš opredeljeno kdo ta vladar je. A je to en izmed večjih deželnih knezov?
Govora je o deželnem knezu proti plemičem, ampak ali ni ravno tudi deželni knez na nek način plemič?
Deželni knez je namreč postal zato, ker si je v deželi kot plemič/fevdalec nabral dovolj moči, da se je odcepil ali prevladal v eni od starih upravnih enot... ne vem no, res je v knjigi najslabše napisano o tem... Kdo je ta vladar v absolutizmu? Deželni knez? Ali nek stari vladar, ki je bil pač vedno prisoten, a nikoli dovolj močen, da bi bil omembe vreden?
Razsvetlite me!
4ty
Prispevkov: 54
Pridružen: 12. Jan 2011 12:06

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a 4ty »

Pika91 napisal/-a:
Count Dooku napisal/-a:Mene pa zanima odgovor na vprašanje'' Kako se je imanoval organ, ki je odločal o davkih in kako se je ta spremenil po buržuaznih revolucijah?
Jaz bi dal odgovor na prvi del, da je bila to kresija, naprej pa ne bi vedel! :oops:
Mogoce sprasuje po dezelnem zboru, ki takrat se ni imel zakonodajne pristojnosti, po burzoaznih revolucijah jo pa ima.
Pa po buržoaznih revolucijah je tud načelo parlamentarizma, torej da so voljeni in bla bla bla ? Newem se mi zdi, da bi tukaj napisal deželni zbor pred absolutizmom, po revolucijah pa državni zbor ?! Al je po revolucijah še zmeraj deželni zbor odločal o davkih ?
Uporabniški avatar
Thad
Prispevkov: 23
Pridružen: 23. Jan 2011 12:13

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Thad »

Parlament si po revolucijah zase obdrži zakonodajno oblast, da. Razširi jo na polno zakonodajo, kjer je prej imel možnost iniciative ali pa potrditve vladarjevih zakonov. Vsaj zdi se mi, da je tako. In ja, zdaj so voljeni, mandat pa je reprezentativen.
Portia
Prispevkov: 72
Pridružen: 07. Nov 2010 15:20

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Portia »

. Kdaj in s katerim dokumentom so Slovenci še zadnjič ponudili zvestobo habsburški hiši, preden jo je cesarju v njihovem imenu odpovedal general Rostohar, in s čim so jo pogojevali
4ty
Prispevkov: 54
Pridružen: 12. Jan 2011 12:06

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a 4ty »

Majniška deklaracijaaaaa :D 30.5.1918 baje.

Men se že meša...
Portia
Prispevkov: 72
Pridružen: 07. Nov 2010 15:20

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Portia »

Nad grešnikom maščuj greh in zločin maščuj nad zločincem!«… Kateri smeri razvoja kazenskega prava ustreza odlomek in katere smeri razvoja še poznaš?
A je tukaj mišljena individualna kazen? Katere so pa smeri razvoja?
4ty
Prispevkov: 54
Pridružen: 12. Jan 2011 12:06

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a 4ty »

Smer razvoja, od kolektivne do individualne krivde...
Ostale trende je treba pa še povedat...

Pri majniški sem še pozabil, da so zahtevali združitev slo, hr in srb, v eno enoto pod žezlom habsburžanov... Trializem.
Count Dooku
Prispevkov: 109
Pridružen: 02. Nov 2010 18:44

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Count Dooku »

Ja sam a ni bla majniška deklaracija tko maja 1917??
Nosce te ipsum!
4ty
Prispevkov: 54
Pridružen: 12. Jan 2011 12:06

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a 4ty »

Uf jao moja napača... 1917 !
Count Dooku
Prispevkov: 109
Pridružen: 02. Nov 2010 18:44

Re: Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

Odgovor Napisal/-a Count Dooku »

Ja še zdej ne vemo odgovora! A pol je Korošec še enkrat zahtevu izpolnitev Majniške deklaracije???HELP!
Nosce te ipsum!
Zaklenjeno

Vrni se na