Vprašanja (mislm da se ne spomnim vseh vprašanj tako da prosim dopolnite, priporočam se tudi za popravke odgovorov!):
1. (44) Če se ti proda tvoj brat, Hebrejec ali Hebrejka, naj ti služi šest let, sedmo leto pa ga odpusti prostega!
Kaj pomeni brat? Za koga ta določba ni veljala? V kakšnih skupnostih so to uveljavljali in zakaj? (10t)
Brat v tem odlomku pomeni osebo, ki živi v isti skupnosti in je istega stanu (svobodnega). Določba ni veljala za sužnje, ker so bili sužnji že po stanu (oz. rojstvu), ne zato, ker bi se prezadolžili. V starih mezopotamskih državah z namenom preprečiti, da bi oseba svobodnega stanu zapadla v "večno" suženjstvo zaradi prezadolžitve.
2. (92) Vsem, ki se skupaj imenujejo Ljutici, ne načeluje noben posamezen gospod.
Katero ljudstvo pravo tako ni bilo podrejeno posamezniku? S čim so bila potem ta ljudstva povezana in zakaj? Katero pravo je pri njih veljalo? (10t)
Slovani in Sasi. Povezana so bila z osebno vezjo. Veljalo je njihovo partikularno pravo.
3. (141) Pred deželsko sodišče se ne sme povabiti vitez.
Zakaj deželska sodišča niso mogla soditi vitezom? Kdo je sodil meščanom in zakaj so obstajala različna sodišča? (10t)
Ker niso imela te pristojnosti - pristojnost so imela patrimonialna sodišča zemljiških gospodov. Meščanom je sodil mestni svet skupaj s sodnikom. Različna sodišča so obstajala zaradi patrimonializacije javne oblasti - vladar je skupaj z zemljiščem podaril tudi imunitetne pravice in pravico do sodstva, mestom pa s privilegiji in statuti.
4. (180) Tako so se že od davnih časov in v mojih časih držali običaja, da morajo biti vsi kmetje s celotnega območja sodišča enkrat na leto pozvani k pravdi, ki ji pravijo veča.
Kaj je veča? Zakaj so jo sklicevali le enkrat in kolikokrat naj bi jo mogli? (15t)
Veča je sodni zbor, pristojen za lažje kazenske in civilne zadeve. Sklicevali so jo le enkrat, ker je imelo običajno pravo večjo veljavo nad vladarjevim (po nadrejenem pravnem aktu - Kranjskem deželnem privilegiju - naj bi jo sklicevali trikrat na leto).
5. (237) Praviloma ni dovoljeno prisiljevati podložnika, da naj svoje naturalne obveznosti spremeni v denarne.
Katere obveznosti še poznaš poleg teh iz odlomka? V katerem obdobju se pojavijo takšne določbe? Katera gospodarska teorija podpira tak način mišljenja in zakaj? (10t)
Tlako. V 18. st. Fiziokratizem - glavna gospodarska panoga naj bi bila tista, ki pridobiva iz zemlje - tu pridejo do velike veljave kmetje, zato je potrebno izboljšati njihov položaj.
6. (271) ... da se mora z oblikovanjem enega samega popolnega zakonika za vse dežele določiti zanesljivo in enako pravo.
Kakšen naj bi bil popolni zakonik? Kakšno pravo je veljalo pred civilnimi zakoniki? (10t)
Popolni zakonik naj bi bil kodificirana in sistematizirana zbirka pravnih pravil s formalno veljavo (odvzema veljavo drugim vrstam prava), ki urejajo aktualna družbena razmerja brez pravnih praznin. Pred civilnimi zakoniki je veljalo običajno, fevdno, fevdalno, privilegijsko, statutarno, partikularno,... pravo.
7. (300) Vsi posli deželnih odborov preidejo na Narodno vlado SHS v Ljubljani.
Kaj so deželni odbori v tem primeru? Kdaj preide oblast na Narodno vlada SHS v Ljubljani? Kateri organ kasneje nadomesti Narodno vlado in zakaj preimenovanje? (20t)
Deželni odbori so stari avstrijski organi na območju dežel (te so sedaj odpravljene). Oblast preide na NVSHS v Lj leta 1918. Narodno vlado nadomesti "deželna" vlada za Slovenijo l. 1919 - preimenovanje zanika slovensko državnost.
8. (289) Samo v volilskem razredu velikega posestva se med volilce štejejo tudi svojepravne ženske.
Kaj je volilni razred? Kaj pomeni svojepraven? Na kakšen način so volile ženske? (15t)
Volilni razred je skupina volivcev, oblikovana glede na interesno pripadnost. Svojepravna ženska pomeni ženska, ki je s svojim premoženjem neodvisna in zaradi tega uživa veliko veljavo. Ženske so volile prek pooblaščencev.
Izpit november 2013
prof. dr. Vladimir Simič, prof. dr. Katja Škrubej
Moderatorji: Minnie, rea, TheLaw, a90
- Angel_Girl
- Prispevkov: 155
- Pridružen: 03. Nov 2012 09:03
Izpit november 2013
Odgovor Napisal/-a Angel_Girl »
September 2019: Diplomirana pravnica (UN)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.
Pojdi na
- Splošno
- ↳ Debata
- ↳ Fakulteta in pravo
- ↳ Literatura
- ↳ Druženje
- ↳ Zaposlitev
- 1. letnik
- ↳ Rimsko pravo
- ↳ Ustavno pravo
- ↳ Uvod v pravoznanstvo
- ↳ Ekonomija
- ↳ Pravna zgodovina
- ↳ Sociologija prava
- ↳ Uvod v civilno pravo
- ↳ Evropsko ustavno pravo
- ↳ Ostalo
- 2. letnik
- ↳ Kazensko pravo
- ↳ Kazensko procesno pravo
- ↳ Delovno pravo
- ↳ Pravo in ekonomika EU
- ↳ Finance
- ↳ Družinsko pravo
- ↳ Pravo socialne varnosti
- ↳ Ostalo
- 3. letnik
- ↳ Civilno pravo
- ↳ Civilno procesno pravo
- ↳ Gospodarsko pravo
- ↳ Korporacijsko pravo
- ↳ Angleška pravna terminologija
- ↳ Nemška pravna terminologija
- ↳ Ostalo
- 4. letnik
- ↳ Mednarodno javno pravo
- ↳ Upravno pravo
- ↳ Javna uprava
- ↳ Upravno procesno pravo
- ↳ Davčno pravo
- ↳ Ekonomska analiza prava
- ↳ Pravo varstva okolja
- ↳ Ostalo
- Izbirni predmeti
- ↳ Splošno
- ↳ Arbitražno pravo in ARS
- ↳ Bančništvo, zavarovalništvo ter finančni trgi
- ↳ Civilno medicinsko pravo
- ↳ Diplomatsko in konzularno pravo
- ↳ Evropsko pravo človekovih pravic
- ↳ Evropsko zasebno pravo
- ↳ Francoska pravna terminologija
- ↳ Gospodarsko kazensko pravo
- ↳ Insolvenčno pravo
- ↳ Italijanska pravna terminologija
- ↳ Izbrana poglavja iz zgodovine kazenskega prava
- ↳ Izvršilno kazensko pravo
- ↳ Javne službe in pravo EU
- ↳ Kriminalistika
- ↳ Mednarodno in evropsko delovno pravo
- ↳ Nomotehnika
- ↳ Pomorsko mednarodno pravo
- ↳ Postopek reševanja delovnih in socialnih sporov
- ↳ Pravo intelektualne lastnine
- ↳ Pravo o prekrških
- ↳ Pravo reguliranih sektorjev
- ↳ Statistične metode družboslovnega raziskovanja
- ↳ Upravne institucije
- ↳ Uvod v primerjalno pravo
- ↳ Varstvo pravic v razmerju do javne oblasti
- ↳ Volilno in parlamentarno pravo
- ↳ Zgodovina evropskih civilnih kodifikacij
- Podiplomski študij
- ↳ Magistrski študijski program
- ↳ Doktorski študijski program
- ↳ Pravniški državni izpit
- Stari programi
- ↳ Statistika
- ↳ Primerjalno ustavno pravo
- ↳ Gospodarski sistem in politika
- ↳ Dedno pravo
- ↳ Stvarno pravo
- ↳ Obligacijsko pravo
- ↳ Filozofija prava
- ↳ Mednarodno zasebno pravo
- ↳ Pravo Evropske unije