Izpit 2009/2010

[Michelle]

Res je, mora bit dobroveren. Dedič pa lahko s condictio indebiti zahteva neupravičeno obogatitev, torej to volilo in prepreči priposestvovanje.

[dori]

krneki ta rim nooo...
dej poglejte si v PRP...165. in 168. primer! Sedaj pa odgovorte na to vprašanje: Dedič A je Bju dal vola, ker je mislil, da ga dolguje iz volila, a mu ga v resnici ni. Ali ga bo B lahko priposestvoval?

če je B doboroveren, pol lahko priposestvuje, če je zloveren in je vedu, ne more.

[kleopatra]

Vaši odgovori na te primere? Js v svoje nisem preveč prepričana, da so pravi

A kupi zemljišče od Bja za 100. A zgradi na njem hišo za 3000. Pojavi se C ki je lastnik nepremičnine in jo zahteva nazaj. Koliko potroškov bo A lahko terjal od Cja? Kaj lahko stori A, če mu C noče povrnit potroškov?

A odpelje B ja na hrib. Zaradi slabe ceste Aju poči kolo, zaradi česar sta močno poškodovana konj in voz. Za kakšno razmerje gre, kdo odgovarja za škodo?

V gozd je B nastavil past, v katero se je ujel jelen. Aju se je jelen zasmili, zato ga je rešil. C je ustrelil jelena. Kakšno tožbo ima (če jo ima) B nasproti Aju (??in factum??)

A je sosedu želel pokriti streho zaradi bližajoče nevihte. Pri tem po nesreči razbije kip. Morebitne tožbe, odškodnina?

Kaj se zgodi, če je A v oporoki zapisal: "Vse deduje moj prijatelj, če bo maščeval mojega sina. Moj drugi sin bo razdedinjen, ker noče maščevati svojega brata!" ??

A prosi B ja, da ga z vozom odpelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da mu spodrsne in si zlomi nogo. Ali lahko B terja odškodnino od Aja?

[Tjaška]

Jaz imam tudi primer, kateri je rešen samo mislim, da je napačno rešen.

A prežene Bja z njegove parcele in se tam naseli. Čez nekaj časa pride C in prežene Aja. A je zahteval posestno varstvo. Komu bo pretor zagotovil posestno varstvo in s katerim pravnim sredstvom?

Rešen je takole: A zahteva posestno varstvo intedicrum de vi proti Cju, če od dogodka ni minilo več kot 1 leto.

Jaz pa mislim, da A ne more uporabiti posestno varstvo nasproti Cju, ker je relativno viciozen nasproti Bju. Ali pogoj, da relativni viciozni posestnik ne more zahtevati posestnega varstva velja samo nasproti lastnika ali tudi nasproti drugega (Cja)?

[_racija_]

Vaši odgovori na te primere? Js v svoje nisem preveč prepričana, da so pravi

A kupi zemljišče od Bja za 100. A zgradi na njem hišo za 3000. Pojavi se C ki je lastnik nepremičnine in jo zahteva nazaj. Koliko potroškov bo A lahko terjal od Cja? Kaj lahko stori A, če mu C noče povrnit potroškov?

A odpelje B ja na hrib. Zaradi slabe ceste Aju poči kolo, zaradi česar sta močno poškodovana konj in voz. Za kakšno razmerje gre, kdo odgovarja za škodo?

V gozd je B nastavil past, v katero se je ujel jelen. Aju se je jelen zasmili, zato ga je rešil. C je ustrelil jelena. Kakšno tožbo ima (če jo ima) B nasproti Aju (??in factum??)

A je sosedu želel pokriti streho zaradi bližajoče nevihte. Pri tem po nesreči razbije kip. Morebitne tožbe, odškodnina?

Kaj se zgodi, če je A v oporoki zapisal: "Vse deduje moj prijatelj, če bo maščeval mojega sina. Moj drugi sin bo razdedinjen, ker noče maščevati svojega brata!" ??

A prosi B ja, da ga z vozom odpelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da mu spodrsne in si zlomi nogo. Ali lahko B terja odškodnino od Aja?

A mora C-ju vrniti le toliko stroškov kot jih je porabil za gradnjo, ker če bi upoštevali večjo vredniost zemljišča bi ta lahko znašala bistveno več. A lahko odzvame (podere) hišo, vendar tako, da ne poslabša zemljišča (knjiga primerov, primer 182)

Če je neodplačno razmerje, gre za mandat, če sta se A in B dogovorila za plačilo je podjemna pogodba. Če je A naročil, da ga naj pelje po tej specifični cesti, bo moral povrniti B-ju nastalo škodo.

Če je bil jelen tako ujet, da se sam ne bi mogel več rešiti, je postal B-jeva last in A je tako posegel po tuji stvari, B ima na voljo a°in factum.

Poslovodstvo brez naročila. Ker je A preprečil večjo škodo, bo odgovarjal le za naklep in za veliko malomarnost. Če se mu dokaže velika malomarnost, ga lahko sosed toži z a°nagotiorum gestorum contraria na povrnitev nastale škode.

Določilo iz oporoke bo izbrisano, oporoka pa ostane v veljavi, ker gre za določilo, ki je v nasprotju z moralo (contra bonus mores).

Gre za mandat ali locatio conductio. B bo lahko zahteval povrnitev vrednosti nastale škode, če je mu je A naročil, da naj hitreje pelje, če je sam po svoji volji priganjal konja, ne bo mogel od A-ja zahtevati odškodnine.

[bozo46]

tjaška: ker bo A zahteval pretorsko varstvo nasproti C-ju, pretorja sploh ne bo zanimalo, kako je pridobil posest in ali je viciozen nasproti B-ju. Varsto bo dobil A saj teče spor med A in C. Če pa bi tekel spor med B in A, bi varstvo dobil B. to je smisel relativne vicioznosti

[bozo46]

Vsi odgovori racije so povsem pravilni. odlično 10:) bi blo tole....

[_racija_]

Hvala upam, da bom ju3 tudi tak blestela

[m|h]

A lahko en še mal razjasni tisto vprašanje v zvezi z oporoko, mi ni čist jasno kaj je s katerim določilom itd.

[_racija_]

Kaj se zgodi, če je A v oporoki zapisal: "Vse deduje moj prijatelj, če bo maščeval mojega sina. Moj drugi sin bo razdedinjen, ker noče maščevati svojega brata!" ??

Oporoka bo ostala v veljavi, vendar se bo pogoj, ki je v nasprotju z moralo (nemogoč) izpustil. Se pravi, prijatelj bo dedoval, ker je bistvo oporoke postavitev dediča, izpustil pa se bo nemogoč pogoj, ker so oporoko skušali ohraniti čim bolj v veljavi in upošteavati zapustnikovo voljo (favor testamenit). To najdeš v Kranjčevi knjigi na strani 995.

[bozo46]

kaj pa nadaljevanje izjave. njegov sin je razdedinjen z nepravilnim razlogom( za radedinjenje je treba poseben razlog)... ali bo lahko zahteval nujni delež?

[_racija_]

Aja:) glede razdedinjenja, oporočitelj lahko razdedini nujne dediče le takrat, ko ima za to zadosten razlog, ki ga je moral v oproki izrecno navesti. Sam si razloga ni mogel izmislit, razlogi so bili v 115. noveli justinijanove kodifikacije teksativno našteti. v tem primeru dedič ne bi bil razdedinjen. Nujni delež ne bo mogel zahtevati, ker je bil omenjen v oporoki...?

[blabla]

Mi lahko kdo prosim razloži razliko med zmoto o causi in zmoto o obstoju cause pri tradiciji in kaj je putativni naslov???
Hvala!

[dragoxxx]

Zmota o causi pomeni zmota o podlagi pr. posla in primer je recimo, da ena stranka meni, da je dolžna drugi izpolniti obveznost na temelju prodajne pogodbe, druga stranka pa meni, da je dolžna na temelju recimo, posojilne pogodbe-obstaja zmota o podlagi pr. posla
Zmota o obstoju podlage pa je recimo, da A sklene prodajno pogodbo z B-jem in izpolni vse obveznosti do B-ja, nato A umre in njegov dedič C zmotno meni, da A ni izpolnil svoje obveznosti B-ju in zato on izpolni. V tem primeru je recimo možen exceptio indebiti. To bi bilo to, če me majski spomin ne vara: D

[w4nkst4]

kako se že imenuje tista tožba s katero nujni dedič zahteva dopolnitev do polne vrednosti nujnega deleža???nujni delež je biu 1/4???

[dragoxxx]

kako se že imenuje tista tožba s katero nujni dedič zahteva dopolnitev do polne vrednosti nujnega deleža???nujni delež je biu 1/4???

actio ad suplendam legitimam

[_racija_]

Po Justinijanovem pravu znaša 1/3 oz. 1/2 zakonitega deleža, odvisno od stopnje sorodstva. pred tem pa 1/4 zakonitega.

[kleopatra]

actio ad suplendam legitimam

sz dvema p

[dragoxxx]

actio ad suplendam legitimam

sz dvema p

služim se načela-piši kako govoriš
hehe, hvala na popravku, kolegica

[Hanaa123]

A mi kdo prosim pojasni razliko med kaptatornim in nedopustnim pogojem pri pogojni postavitvi dediča.
Hvala pa srečo ju3!

[dragoxxx]

Kaptatorni pogoj je pogoj, ki nasprotuje splošnim pravnim načelom..recimo primer bi bil:
Janez naj podeduje mojo vilo na Brdu pri Kranju, če dokaže in pokaže, da je za dediča postavil Dimitrija.

Nedopustni pa so pogoji, ki nasprotujejo pravnim in moralnim načelom, recimo.....Janez naj podeduje moje premoženje, če oropa Ljubljansko banko
eko, upam da sm pomagal

[libra]

IZPIT 9.9.10

1. A je med tem ko je bil B v Atenah, prodal njegovo zemljišče C-ju. Ko Se B vrne po 2 letih, ga zahteva nazaj. Tožbe.
2. B ima v posesti A-jevo stvar. Ko jo A zahteva nazaj mu jo le ta noče vrniti. Spustita se v pravdo, še preden pa pride do konca pravde B-ju tat ukrade stvar. Kaj se zgodi?? Kaj se zgodi, če hoče kasneje B stvar odvzeti od tatu?
3. B prepusti A-ju zemljišče v zastavo. Na njem je nekaj hrastov, katere B poseka, preden mu prepusti zemljišče v zastavo. Ali jih bo A lahko zahteval? Za katero zastavno pravico gre? navedi tudi latinski izraz.
4. A ga je preveč popil v gostilni, nakar mu B to očita. A v jezi vrže na tla njegovo torbo v kateri je vaza in se razbije. Zahtevki + ali bi A- jevo ravnanje obravnavali drugače, če ne bi bil v vinjenem stanju? ali to vpliva??
5. A je plačal B-ju (veletrgovcu, s katerim sta skupaj poslovala) račun, za katerega ni vedel, da ga je že poravnal. ta denar je izročil njegovemu sužnju češ naj mu ga izroči: >>izroči ta denar tvojemu gospodarju, on bo že vedel za kaj gre.<< kako je z lastninsko pravico na njem?? ali ga bo A lahko zahteval nazaj + Za kaj gre? Naslednji dan prispe k A-ju novi račun. Ali ga bo lahko uveljavljal kot pobot (oz. nekaj v tem smislu)
6. ??
7. Ali se lahko naredi veljavna oporoka glede otrok, ki jih oporočnik tenutno nima?? komu bo pripadla dediščina, v primeru da niso nastali?

[Ichiban]

manjkajoče vpr. - a proda b zemlišče mu pa zamolci da bo njegov sosed c s katerim se b ne razume. kaj lahko b stori, ko zve kdo je njegov sosed. neki tazga ,)

[dori]

men je biu težk izpit.

[bubble]

tud men...prejšnji se mi je zdel lažji, tko da bom tega velik teži nardila, če unga nism.
a ma kdo kake odgovore?:)