Kolokviji

[eldorado]

Js sm pa slišala da nej bi baje do služnosti pisal...to je pa do strani 554...sam a ni mal nemogoče u dveh tednih uzet še 200 strani?

izredni..

[Larisa Lara]

Torej... do katere strani potem pišemo, če kdo ve?

[Zmaj]

Ni še rečeno, znano bo drugi teden.

[eldorado]

pomojm pa pride vključno do konca splošnega dela v poštev..bomo vidl

[smiley]

Iz kje se boste kaj učil? Jaz sem se odločila kar za knjigo+zapiske (zgodovinski del), se mi zdi knjiga taka zelo lepo berljiva. Imam pa še eno skripto, ampak po njej bom bolj ponavljala, ker ni preveč podrobna.

[eldorado]

knjiga... zgo uvod pa iz zapiskov

[Sanja]

a mi lohk prosm en pove do kje je treba znat za kolokvij v sredo? hvala

[Wildcat*]

včeraj smo pri Kambiču prišli do nemoralnosti, torej pišemo do strani 315 v knjigi

[good_luck]

a mi lohk prosm en pove do kje je treba znat za kolokvij v sredo? hvala

ja, kot je že rekla Wildcat* pišemo vse do tretjega dela, razen Ravnanje v škodo upnikov in Zastopanje
to je danes povedal tudi Kambič na vajah...

bo šlo?

[Sanja]

upajmo da bo šlo...ane hvala za odgovor

[eldorado]

Mene pa zanima, če mi kdo zna razložit..skup s primerom, teorijo volje in izjave?

[dragoxxx]

živjo.....zanima me a v kolokviju ko bomo morali navest primer je treba navest pač vsakdanji svoj primer al točno primere ki se na določeno vprašanje navezujejo kot je v knjigi, se pravi od točno določenega jurista al ne?

[eldorado]

živjo.....zanima me a v kolokviju ko bomo morali navest primer je treba navest pač vsakdanji svoj primer al točno primere ki se na določeno vprašanje navezujejo kot je v knjigi, se pravi od točno določenega jurista al ne?

primer, ki se bo navezoval glede na snov... torej nima veze, svoj primer, iz knjige, iz predavanj...

[skopusnik]

glede teorije volje in izjave:

en primer smo delali na tutorstvu: A želi od Bja odkupiti kmetijo, B se strinja. Dogovorita se, da bosta v izogib davčnim nevšečnostim raje sklenila darilno pogodbo, kupnino pa bo kasneje pod mizo dostavil Ajev sluga.
torej: gre za simulirani pravni posel (obe stranki se zavedata, da izjava p.volje ni resno mišljena). interpretacija pa je sedaj odvisna od časa v rimu. klasično pravo je upoštevalo teorijo IZJAVE-torej obvelja darilna pogodba. Od Justinjana pa obvelja teorija VOLJE, torej tisto kar je resnično mišljeno, alora kupoprodajna pogodba.
(vsaj tako smo to razložili na tutorstvu)


js mam pa uprašanje glede nesmiselnega pogoja-če je v oporoki bil s tem pogojem določen dedič (če bo ticij dedič, bo dedič lojze). ali se je potem to štelo kot nezapisan pogoj? kako so potem določli dediča??

[good_luck]

js mam pa uprašanje glede nesmiselnega pogoja-če je v oporoki bil s tem pogojem določen dedič (če bo ticij dedič, bo dedič lojze). ali se je potem to štelo kot nezapisan pogoj? kako so potem določli dediča??

v knjigi (str.244) piše, da je postavitev dediča nična, kar pomeni (vsaj jst to tako razumem), da ne morejo določiti dediča oziroma bo oporoka neveljavna??
(kaj je možno, da pride do intestatnega dedovanja - str.976? )

mal sem gledala izpite na forumu, pa mi je zanimiv ta primer:

A zagrozi B-ju, da ga bo prijavil, če mu ne bo prodal hiše. B privoli, nato pa noče izpolniti posla.
- A toži B-ja, kaj lahko stori B?
- Ali A uspe?

My opinion:
- B lahko uveljavlja exc° quod metus causa, ker obveznosti še ni izpolnil (in se sklicuje na strah).
- Drugi del vpr. pa se mi zdi sumljiv - "da ga bo prijavil", kar pomeni, da je B storil protipravno dejanje in zato grožnja A-ja ni protipravna, kar pomeni, da bo A uspel...ne vem, mogoče sem zadevo preveč skomplicirala, ampak me zanima vaše mnenje (če se komu da)?

[eldorado]

js mam pa uprašanje glede nesmiselnega pogoja-če je v oporoki bil s tem pogojem določen dedič (če bo ticij dedič, bo dedič lojze). ali se je potem to štelo kot nezapisan pogoj? kako so potem določli dediča??

v knjigi (str.244) piše, da je postavitev dediča nična, kar pomeni (vsaj jst to tako razumem), da ne morejo določiti dediča oziroma bo oporoka neveljavna??
(kaj je možno, da pride do intestatnega dedovanja - str.976? )

mal sem gledala izpite na forumu, pa mi je zanimiv ta primer:

A zagrozi B-ju, da ga bo prijavil, če mu ne bo prodal hiše. B privoli, nato pa noče izpolniti posla.
- A toži B-ja, kaj lahko stori B?
- Ali A uspe?

My opinion:
- B lahko uveljavlja exc° quod metus causa, ker obveznosti še ni izpolnil (in se sklicuje na strah).
- Drugi del vpr. pa se mi zdi sumljiv - "da ga bo prijavil", kar pomeni, da je B storil protipravno dejanje in zato grožnja A-ja ni protipravna, kar pomeni, da bo A uspel...ne vem, mogoče sem zadevo preveč skomplicirala, ampak me zanima vaše mnenje (če se komu da)?

B lahko uveljavlja exceptio quod metus causa, ker obveznosti še ni izpolnil...ampak sodnik v tem primeru razsodi v prid A-ju, saj njegova grožnja ni protipravna, in zato A tudi uspe (zagroženo bi morali biti najhujše zlo, tako ki bi prestrašilo tudi najbolj trdega človeka, da bi B-jeva ekscepcija bila uspešna). Upam, da sm ti kej razjasnu

[eldorado]

glede teorije volje in izjave:

en primer smo delali na tutorstvu: A želi od Bja odkupiti kmetijo, B se strinja. Dogovorita se, da bosta v izogib davčnim nevšečnostim raje sklenila darilno pogodbo, kupnino pa bo kasneje pod mizo dostavil Ajev sluga.
torej: gre za simulirani pravni posel (obe stranki se zavedata, da izjava p.volje ni resno mišljena). interpretacija pa je sedaj odvisna od časa v rimu. klasično pravo je upoštevalo teorijo IZJAVE-torej obvelja darilna pogodba. Od Justinjana pa obvelja teorija VOLJE, torej tisto kar je resnično mišljeno, alora kupoprodajna pogodba.
(vsaj tako smo to razložili na tutorstvu)


js mam pa uprašanje glede nesmiselnega pogoja-če je v oporoki bil s tem pogojem določen dedič (če bo ticij dedič, bo dedič lojze). ali se je potem to štelo kot nezapisan pogoj? kako so potem določli dediča??

Gre za nesmiselen pogoj, oporoka je neveljavna, saj iz nje ne moremo razbrati nobenega smisla, nasprotuje logiki. Glede na to, da še nismo pri dednem pravu, ampak bomo čez 500 strani, pa useeno lah povem, da sledi dedovanje po zakonu. [sicer pa to nima veze za ns, važn je prvi del naloge, pogoj in to]

[dragoxxx]

ne vem če je prav ampak po sodobnem pravu se protipravnost grožnje ugotavlja glede na namen..A hoče hišo od B-ja, js razumem da je B v tem primeru lastnik hiše..ker A izrablja grožnjo za dosego nekega lastnega, protipravnega namena, sodnik odloči v korist B-ja...možno da se motim, tko da me prosim popravte, če ni res:D

[eldorado]

ne vem če je prav ampak po sodobnem pravu se protipravnost grožnje ugotavlja glede na namen..A hoče hišo od B-ja, js razumem da je B v tem primeru lastnik hiše..ker A izrablja grožnjo za dosego nekega lastnega, protipravnega namena, sodnik odloči v korist B-ja...možno da se motim, tko da me prosim popravte, če ni res:D

ja po sodobnem pravu je tko ja..sam zdej odvisn je kaj točno ti mislš, kakšno grožnjo pa A izrablja..??

[dragoxxx]

aha..tvoj odgovor pol se je nanašal na rimsko pravo:D...ma kaj če dobimo tak primer po tvoje je dobro če naredimo primerjavo rimsko-sodobno pravo?

[eldorado]

aha..tvoj odgovor pol se je nanašal na rimsko pravo:D...ma kaj če dobimo tak primer po tvoje je dobro če naredimo primerjavo rimsko-sodobno pravo?

ponavad piše v takih primerih, kako je bilo v starih časih in kako sedaj..drugače pa ja, navedeš da v RP ni bila grožnja tako huda (našteješ vse 3 definicije, kakšna mora biti grožnja..), v sodobnem pravu pa po namenu..blabla..

[dragoxxx]

thanks

[skopusnik]

meni s to protipravnostjo ni nč jasno... kdaj je potem neko dejanje po RP protipravno?

[eldorado]

meni s to protipravnostjo ni nč jasno... kdaj je potem neko dejanje po RP protipravno?

glih to je fora, da tud nam ni preveč jasna ta protipravnost...

[dragoxxx]

ja sej...upajmo edino da bo kolokvij lahek....kar so seveda le sanje:D