Izpit maj 2012
Moderatorji: Minnie, rea, TheLaw, a90
Izpit maj 2012
Izpit bo 23.maja, kot je že dolgo jasno.
Se pa že kaj ve, kdo bo delal izpit? Kambič, kot marca? Se je Kranjc že vrnil iz nevemkje?
Se pa že kaj ve, kdo bo delal izpit? Kambič, kot marca? Se je Kranjc že vrnil iz nevemkje?
Re: Izpit maj 2012
Kambič.
Eno vprašanje, mogoče malo smotano ampak si ne znam predstavljat, kaj pomeni dejanska oblast nad stvarjo?
Eno vprašanje, mogoče malo smotano ampak si ne znam predstavljat, kaj pomeni dejanska oblast nad stvarjo?
Re: Izpit maj 2012
Če držiš nalivnik v roki, to pomeni, da imaš CORPUS, tj. dejansko oblast nad stvarjo - odpreš zvezek in pišeš vanj. To pa še ne pomeni, da imaš posestno voljo (ANIMO), saj si nalivnik ukradel lastniku.binka napisal/-a:Kambič.
Eno vprašanje, mogoče malo smotano ampak si ne znam predstavljat, kaj pomeni dejanska oblast nad stvarjo?
Re: Izpit maj 2012
hvala seal.
Še nekaj mi ni čisto jasno: Kaj je sploh fora mancipacije? Pa kakšna je razlika med fiduciarno odsvojitvijo in zastavo?
Še nekaj mi ni čisto jasno: Kaj je sploh fora mancipacije? Pa kakšna je razlika med fiduciarno odsvojitvijo in zastavo?
Re: Izpit maj 2012
fora mancipacije je, da gre za obličen pravni posel (5 prič, moških, rimskih drž., tehtničar, pač zelo formalno). fiducirana odsvojitev (odsvojitev na poštenje, torej da bo tisti, ki se mu stvar tako odsvoji, pošteno vrnil tako odsvojeno stvar, ko bo dolg izpolnjen) je predhodnica zastavne pravice
Re: Izpit maj 2012
ti dve vpr sem slišala na ustnih zagovorih pri Kambiču in ne vem odg:
-kaj je stipulatio aquiliana? (možno da sem si narobe zapisala...)
-kako se po latinsko reče enaka količina istovrstnih stvari iste kakovosti?
-kaj je stipulatio aquiliana? (možno da sem si narobe zapisala...)
-kako se po latinsko reče enaka količina istovrstnih stvari iste kakovosti?
Re: Izpit maj 2012
S stipulacijo aquilana se vse obstoječe obveznosti prenovijo v eno stipulacijsko obveznost, ki se potem ukine z akceptilacijo.Alja H napisal/-a:ti dve vpr sem slišala na ustnih zagovorih pri Kambiču in ne vem odg:
-kaj je stipulatio aquiliana? (možno da sem si narobe zapisala...)
-kako se po latinsko reče enaka količina istovrstnih stvari iste kakovosti?
Tantundem eiusdem generis et qualitatis.
Re: Izpit maj 2012
tnx! zdej vem zakaj nism našla te stipulacije...ker je napisana v opombah :s :s :s
Re: Izpit maj 2012
Hvala KiZo:)
Še 2 vprašanji imam:
A se je po klasičnem pravu dalo priposestvovat ukradeno stvar (+ kako je tu z dobroverim posestnikom=?
Pa tuki v knjigi mi neki ni čist jasn, pod unde legitimi piše, da je otroku, ki je bil ob njegovi smrti pod zapustnikovo oblastjo, dediščina lahko pripadle že drugič, ker je lhko za dediščino zaprosil kot najbližji agnat. A ni tu prav sui heredes? Saj je pod oblastjo?
Še 2 vprašanji imam:
A se je po klasičnem pravu dalo priposestvovat ukradeno stvar (+ kako je tu z dobroverim posestnikom=?
Pa tuki v knjigi mi neki ni čist jasn, pod unde legitimi piše, da je otroku, ki je bil ob njegovi smrti pod zapustnikovo oblastjo, dediščina lahko pripadle že drugič, ker je lhko za dediščino zaprosil kot najbližji agnat. A ni tu prav sui heredes? Saj je pod oblastjo?
Re: Izpit maj 2012
za prvo nism čist prepričana...ampak mislm da se ni dal...dobroverni posestnik ma tožbo proti tistemu k mu je stvar izročil...
za drugo pa pretor je samo dopolnil civilno pravo..se pravi v drugem redu zaprosijo upravičenci po civilnem pravu to so pa agnati...s tem da bližnji izključujejo bolj oddaljene...se pravi če tuki zaprosijo otroci so najbližji agnati ane....
za drugo pa pretor je samo dopolnil civilno pravo..se pravi v drugem redu zaprosijo upravičenci po civilnem pravu to so pa agnati...s tem da bližnji izključujejo bolj oddaljene...se pravi če tuki zaprosijo otroci so najbližji agnati ane....
Re: Izpit maj 2012
glede da je po lex atinia jamstvo za ukradeno stvar neomejeno, bi jst reku, da ukradene stvari ni mogoce priposestvovat, ne glede na to al je dobroveren al ne. Ce je narobe nj kdo popravibinka napisal/-a:Hvala KiZo:)
Še 2 vprašanji imam:
A se je po klasičnem pravu dalo priposestvovat ukradeno stvar (+ kako je tu z dobroverim posestnikom=?
?
Re: Izpit maj 2012
Po KLASIČNEM PRAVU se ukradene stvari načeloma ni dalo priposestvovati zaradi pogoja res habilis (po katerem mora biti stvar primerna za priposestvovanje). Zakaj načeloma? Tudi po klasičnem pravu se je dalo priposestvovati, vendar samo takrat, kadar so lahko vzpostavili konstrukt na podlagi dejstev, da se je ukradena stvar vrnila k lastniku (oz. vrnila v oblast lastnika). Kdaj pa je to? KNJIGA PRIMEROV!
Posebnost v zvezi s priposestvovanjem po JUSTINIJANOVEM PRAVU pa je ta, ko se priposestvovanje ukradene stvari že stika z zastaranjem. Če je lastnik vedel kje je stvar, pa je ni zahteval X let, je posestnik stvar priposestvoval.
X (ne spomnim se več koliko let, 20 oz. 30 se mi zdi, ker je že neki cajta, odkar sem to študiral)
Posebnost v zvezi s priposestvovanjem po JUSTINIJANOVEM PRAVU pa je ta, ko se priposestvovanje ukradene stvari že stika z zastaranjem. Če je lastnik vedel kje je stvar, pa je ni zahteval X let, je posestnik stvar priposestvoval.
X (ne spomnim se več koliko let, 20 oz. 30 se mi zdi, ker je že neki cajta, odkar sem to študiral)
Re: Izpit maj 2012
Še tukaj vprašam... Marca je bil veliko časa (1 teden) med pisnim in ustnim delom, verjetno zaradi le enega profesorja?! A lahko podobno situacijo pričakujemo tud na majskem roku, glede na to da bo samo Kambič?
Hvala
Hvala
Re: Izpit maj 2012
Eno vprašanje... v knjigi pri zastopanju piše, da so za zastopanje (se pravi za obe vrsti posredno in neposredno) potrebni trije pogoji in sicer da je 1.) zastopnik pravičen do zastopanja 2.) vednost tretjega in 3.) poslovna sposobnost zastopnika.
Na predavanju pa je Kambič rekel, da pri posrednem zastopanju tretji ne ve za dogovor med zastopnikom in zastopanim - npr. greš profesorju po sendvič, pa samo rečeš "en sendvič prosim" (za razliko od neposrednega, ko rečeš "en senvič za profesorja prosim"), nič ne omeniš, da je za profesorja, se pravi sklepaš p.p v lastnem imenu. Kaj je zdaj prav?
Na predavanju pa je Kambič rekel, da pri posrednem zastopanju tretji ne ve za dogovor med zastopnikom in zastopanim - npr. greš profesorju po sendvič, pa samo rečeš "en sendvič prosim" (za razliko od neposrednega, ko rečeš "en senvič za profesorja prosim"), nič ne omeniš, da je za profesorja, se pravi sklepaš p.p v lastnem imenu. Kaj je zdaj prav?
Re: Izpit maj 2012
prav je tako, kot je rekel Kambič, ker pri indirektnem zastopanju med zastopnikom in tretjo osebo nastanejo pravni učinki, med zastopanim in 3.osebo pa nobeden.
Re: Izpit maj 2012
Tudi mene to zanima, če kdo mogoče kaj ve...anomis napisal/-a:Še tukaj vprašam... Marca je bil veliko časa (1 teden) med pisnim in ustnim delom, verjetno zaradi le enega profesorja?! A lahko podobno situacijo pričakujemo tud na majskem roku, glede na to da bo samo Kambič?
Hvala
Re: Izpit maj 2012
lani je bilo skoraj vedno teden dni med pisnim in ustnim delom izpita, pa sta bila oba profesorja prisotna.
Nihil verus est, omnia licita sunt!
Re: Izpit maj 2012
Ja je reko kambrič da bodo prb. en teden po pisnem ustni
Re: Izpit maj 2012
Hej.
Mi zna kdo razložiti kako je s poslovno sposobnostjo sina pod oblastjo. Glede na to, da poslovna sposobnost ni omejena na svobodne in je poslovno sposoben tudi suženj. Kako pa je s sinom pod oblastjo? Pri posesti smo rekli, da sin/ suženj pod oblastjo ne moreta imeti posestne volje - torej nista poslovno sposobna??
Hvala
Mi zna kdo razložiti kako je s poslovno sposobnostjo sina pod oblastjo. Glede na to, da poslovna sposobnost ni omejena na svobodne in je poslovno sposoben tudi suženj. Kako pa je s sinom pod oblastjo? Pri posesti smo rekli, da sin/ suženj pod oblastjo ne moreta imeti posestne volje - torej nista poslovno sposobna??
Hvala
Re: Izpit maj 2012
tako suženj kot sin pod oblastjo sta poslovno sposobna, ne moreta pa met posestne volje zato, ker ne pridobivata zase ampak za osebo, pod čigar oblastjo sta, suženj za gospodarja, sin pa za očeta (ce je narobe naj kdo popravi)aisia napisal/-a:Hej.
Mi zna kdo razložiti kako je s poslovno sposobnostjo sina pod oblastjo. Glede na to, da poslovna sposobnost ni omejena na svobodne in je poslovno sposoben tudi suženj. Kako pa je s sinom pod oblastjo? Pri posesti smo rekli, da sin/ suženj pod oblastjo ne moreta imeti posestne volje - torej nista poslovno sposobna??
Hvala
- PUzzle_puNK
- Prispevkov: 32
- Pridružen: 11. Feb 2010 23:55
Re: Izpit maj 2012
Ja KiZo si kar prav povedal. Če gremo še korak dalje:
1.) Suženj ali sin pod oblastjo ne moreta posedovati ANIMUS, ampak samo CORPUS (dejanska oblast nad stvarjo), ker v bistvu pridobivata za osebo, pod katero oblastjo sta. ANIMUS izvaja gospodar posredno preko sužnja/sina pod oblastjo.
2.) Zato je pomembna gospodarjeva VEDNOST, saj lahko gospodar (oče) pridobiva posredno z ANIMUS samo, če je on sam tako ukazal oz. ve, da je oseba pod njegovo oblastjo pridobila CORPUS na stvari.
3.) IZJEMA od 2. točke: Gospodar lahko pridobi ANIMUS na stvari tudi nevede, vendar samo v primeru, da je bil sužnju/sinu pod oblastjo odobren PEKULIJ v prosto upravljanje (vemo da pri pekuliju suženj prosto razpolaga s premoženjem, čeprav je le-to de iure še vedno gospodarjeva last).
Če sem kaj pozabil omenit pa naj še kdo doda.
lp
1.) Suženj ali sin pod oblastjo ne moreta posedovati ANIMUS, ampak samo CORPUS (dejanska oblast nad stvarjo), ker v bistvu pridobivata za osebo, pod katero oblastjo sta. ANIMUS izvaja gospodar posredno preko sužnja/sina pod oblastjo.
2.) Zato je pomembna gospodarjeva VEDNOST, saj lahko gospodar (oče) pridobiva posredno z ANIMUS samo, če je on sam tako ukazal oz. ve, da je oseba pod njegovo oblastjo pridobila CORPUS na stvari.
3.) IZJEMA od 2. točke: Gospodar lahko pridobi ANIMUS na stvari tudi nevede, vendar samo v primeru, da je bil sužnju/sinu pod oblastjo odobren PEKULIJ v prosto upravljanje (vemo da pri pekuliju suženj prosto razpolaga s premoženjem, čeprav je le-to de iure še vedno gospodarjeva last).
Če sem kaj pozabil omenit pa naj še kdo doda.
lp
Re: Izpit maj 2012
sin lahko pridobiva zase v času opravljanja vojaške ali uradne funkcije - bona castrensia...neki tazga, a ni?
Re: Izpit maj 2012
Tukej je govora o dvojni naravi pekulija....peculio castransa in peculio quasi castransa če se ne motim in to je edini način da tujepravni sin pridobiva zase vsaj jst tko mislm...sploh če vemo da npr oče in sin pod očetovo oblastjo ne moreta sklenit npr. kupoprodajne pogodbe ker bi na ta način oče kupoval svojo stvar (ali pa jo prodajal, sej niti ni važno), možna pa je takšna pogodba če je predmet pogodbe nekaj iz sinovega vojaškega ali uradniškega pekulija....će se motim naj me kdo popravi
P.S. veliko sreče "jutri" (danes če smo natančni)
P.S. veliko sreče "jutri" (danes če smo natančni)
Re: Izpit maj 2012
Vprašanje iz današnjega izpita:
A postavi za dediča edinega sina, tri dni po smrti pa se mu rodi še en sin. Kaj se zgodi in katero pravno sredstvo lahko uporabimo?
Oporoka je naknadno neveljavna. Ali kdo ve katero pravno sredstvo pa pride v poštev?
Pa še to:
Ticij poškoduje Mevijega sužnja z mečom. Na kaj se glasi obsodba?
A postavi za dediča edinega sina, tri dni po smrti pa se mu rodi še en sin. Kaj se zgodi in katero pravno sredstvo lahko uporabimo?
Oporoka je naknadno neveljavna. Ali kdo ve katero pravno sredstvo pa pride v poštev?
Pa še to:
Ticij poškoduje Mevijega sužnja z mečom. Na kaj se glasi obsodba?
Re: Izpit maj 2012
Odlično, prvi odgovor je pravilen. Naknadna neveljavnost. Tožba pa sem napisal Hereditatis petitio, ampak mislim da je bolj inoficiozna.pikica* napisal/-a:Vprašanje iz današnjega izpita:
A postavi za dediča edinega sina, tri dni po smrti pa se mu rodi še en sin. Kaj se zgodi in katero pravno sredstvo lahko uporabimo?
Oporoka je naknadno neveljavna. Ali kdo ve katero pravno sredstvo pa pride v poštev?
Pa še to:
Ticij poškoduje Mevijega sužnja z mečom. Na kaj se glasi obsodba?
Ja, suženj je stvar, torej gre za protipravno poškodovanje tuje stvari. Obsodba se glasi na povrnitev škode ki se je pokazala v 30 dneh po škodnem ravnanju.