Izpit september 2011
Moderatorji: Minnie, rea, TheLaw, a90
Izpit september 2011
Pozdrav kolegi in kolegice,
verjetno nisem edina, ki si je rim pustila za september, čeprav plan ni bil ravno takšen. Pa vendar. Zanima me, se že kaj učite? In kako se učite?
Lp
verjetno nisem edina, ki si je rim pustila za september, čeprav plan ni bil ravno takšen. Pa vendar. Zanima me, se že kaj učite? In kako se učite?
Lp
Re: Izpit september 2011
jz počasi končujem s splošnim delom, en dan za osebno mislm da bo dovolj, pol pa še dobra dva tedna za stvarno in obligacije ... in skor trije tedni za primere + ponavljanje
mene zanima, katere reke in latinske izraze je treba poznat? :/
mene zanima, katere reke in latinske izraze je treba poznat? :/
Re: Izpit september 2011
Živjo!
Jaz nekoliko šepavo začenjam... Delala si bom izpiske, pa najbolj stavim na to, da bom iz spomina čimveč priklicala...
Če je kdo seznanjen z izpitnimi vprašanji od dosedanjih dveh rokov, bi bilo zelo prijazno, da pove kje bi se dalo kj pozanimat o tem
Jaz nekoliko šepavo začenjam... Delala si bom izpiske, pa najbolj stavim na to, da bom iz spomina čimveč priklicala...
Če je kdo seznanjen z izpitnimi vprašanji od dosedanjih dveh rokov, bi bilo zelo prijazno, da pove kje bi se dalo kj pozanimat o tem
Re: Izpit september 2011
Vprašanja s pisnih delov so objavljena v prejšnji temi.
Re: Izpit september 2011
Že od maja me mede en odstavek v knjigi...
Zdaj ga bom pa napisala... stran 742. Rimsko pravo - Intestatno dedovanje po Justinijanu
Dediščina se je v okviru prvega dednega reda delila po glavah, kar pomeni da so dobili vsi sodediči enake deleže. Iz naslova vstopne pravice so potomci prej umrlega dednega upravičenca skupaj podedovali delež, ki bi ga ta dobil, če bi preživel zapustnika. Ker so v tem dednem redu dedovali potomci, in ne samo otroci, so lakhko dedovali tudi vnuki in pravnuki na podlagi lastne dedne pravice in ne tako kot prej na temelju vstopne pravice ali kot zapustnikovi sui heredes.
Odebelila sem to kar se mi zdi kot dva nasprotna stavka Al so vnuki dobili svoj delež pa si razdelili še od atka/mamice, ki je prej umrla kot dedek?
Če je komu jasno naj napiše, če ne bom pa profesorja Kambiča vprašala
Zdaj ga bom pa napisala... stran 742. Rimsko pravo - Intestatno dedovanje po Justinijanu
Dediščina se je v okviru prvega dednega reda delila po glavah, kar pomeni da so dobili vsi sodediči enake deleže. Iz naslova vstopne pravice so potomci prej umrlega dednega upravičenca skupaj podedovali delež, ki bi ga ta dobil, če bi preživel zapustnika. Ker so v tem dednem redu dedovali potomci, in ne samo otroci, so lakhko dedovali tudi vnuki in pravnuki na podlagi lastne dedne pravice in ne tako kot prej na temelju vstopne pravice ali kot zapustnikovi sui heredes.
Odebelila sem to kar se mi zdi kot dva nasprotna stavka Al so vnuki dobili svoj delež pa si razdelili še od atka/mamice, ki je prej umrla kot dedek?
Če je komu jasno naj napiše, če ne bom pa profesorja Kambiča vprašala
Re: Izpit september 2011
Služnost pešpoti je ITER in ne INTER, ali ne? Imam v zapiskih napako, kot zgleda glede na knjigo. Pa moram za vsak slučaj še tu preveriti ...
Re: Izpit september 2011
V knjigi je velikokrat omenjen kak institut po našem pravu danes. Ali je to potrebno vedeti za primerjavo ali je v knjigi zgolj za oris?
Lp
Lp
Re: Izpit september 2011
[quote="9sammy5"]Že od maja me mede en odstavek v knjigi...
Zdaj ga bom pa napisala... stran 742. Rimsko pravo - Intestatno dedovanje po Justinijanu
Dediščina se je v okviru prvega dednega reda delila po glavah, kar pomeni da so dobili vsi sodediči enake deleže. Iz naslova vstopne pravice so potomci prej umrlega dednega upravičenca skupaj podedovali delež, ki bi ga ta dobil, če bi preživel zapustnika. Ker so v tem dednem redu dedovali potomci, in ne samo otroci, so lakhko dedovali tudi vnuki in pravnuki na podlagi lastne dedne pravice in ne tako kot prej na temelju vstopne pravice ali kot zapustnikovi sui heredes.
quote]
Morda ti bo to pomagalo
Zdaj ga bom pa napisala... stran 742. Rimsko pravo - Intestatno dedovanje po Justinijanu
Dediščina se je v okviru prvega dednega reda delila po glavah, kar pomeni da so dobili vsi sodediči enake deleže. Iz naslova vstopne pravice so potomci prej umrlega dednega upravičenca skupaj podedovali delež, ki bi ga ta dobil, če bi preživel zapustnika. Ker so v tem dednem redu dedovali potomci, in ne samo otroci, so lakhko dedovali tudi vnuki in pravnuki na podlagi lastne dedne pravice in ne tako kot prej na temelju vstopne pravice ali kot zapustnikovi sui heredes.
quote]
Morda ti bo to pomagalo
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.
Re: Izpit september 2011
Pozdravljeni kolegi, imam pa samo eno vprašanje glede rima, in sicer me zanima odgovornost za naključje; na strani 505 piše, da se je nekrivdno odgovarjalo za varovanje stvari pred naključjem, ki ga je bilo mogoče odvrniti in predvideti? Zdaj me pa zanima, a se je tako vedno odgovarjalo, ali samo na podlagi dogovora med strankama; pa če prav razumem, se temu varovanju stvari pred naključjem pravi custodia?
Hvala za odgovor, upam, da se uspešno učite!
Hvala za odgovor, upam, da se uspešno učite!
Re: Izpit september 2011
A mi zna kdo povedat mogoče kdaj služnost ni pravna napaka pri kupoprodajni pogodbi?
Re: Izpit september 2011
a zna kdo rešt ta primer ? :
Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem (solastnikom). Ta trgovec plača ugrabiteljem 1000 sestercev odkupnine, da reši sebe in tovor. Komentiraj.
hvala !
Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem (solastnikom). Ta trgovec plača ugrabiteljem 1000 sestercev odkupnine, da reši sebe in tovor. Komentiraj.
hvala !
Re: Izpit september 2011
Jo!ŽeSpetJst napisal/-a:Pozdravljeni kolegi, imam pa samo eno vprašanje glede rima, in sicer me zanima odgovornost za naključje; na strani 505 piše, da se je nekrivdno odgovarjalo za varovanje stvari pred naključjem, ki ga je bilo mogoče odvrniti in predvideti? Zdaj me pa zanima, a se je tako vedno odgovarjalo, ali samo na podlagi dogovora med strankama; pa če prav razumem, se temu varovanju stvari pred naključjem pravi custodia?
Hvala za odgovor, upam, da se uspešno učite!
Kakor jaz razumem tole zagonetko, na strani 502, spodaj levo, govori o custodia, t.j. o varovanju stvari. Le-to je v lastnem interesu ena stranka pridobila od druge v posest. Zato mora ta stranka, ker ima stvar v posesti bolj zaradi svojega interesa got pa interesa nasprotne stranke, to stvar varovati. Zato, če mu jo na primer ukradejo (ker je ni dovolj skrbno varoval, čeprav je verjetno bil pazljiv), kar bi običajno veljalo kot naključje, če mu seveda ne moramo očitati naklepa ali malomarnosti, vseeno odgovarjal. Od 502 do 503 je dobro razloženo, preberi
Aha, na strani 508 pod naključje je spet omenjeno, da je custodia izjema.
Gre bolj za neko obliko zagotovitve, da bo stvar vrnjena. če si jo posodil. Tako da mislim, da se je posebej ni dogovarjalo med strankami.
Lahko pa da se motim in sploh ne upoštevaj zgoraj napisanega
Re: Izpit september 2011
Na strani 784 (nova knjiga) piše na koncu prvega odstavka: "... protipravnega, nravno oporečnega ali sramotnega."
Bi moralo namesto NRAVNO pisati NARAVNO? Nrav je sicer enako kot naraven, če se ne motim ... ampak vseeno ...
Lp
Bi moralo namesto NRAVNO pisati NARAVNO? Nrav je sicer enako kot naraven, če se ne motim ... ampak vseeno ...
Lp
Re: Izpit september 2011
Joj, ti se pa vedno zapičiš v neke podrobnosti ...
nravno oporečen = moralno oporečen
nravno oporečen = moralno oporečen
Re: Izpit september 2011
Mislim, da če se ladja reši, potem odgovarjajo solidarno lastnik tovora, potniki in kapitan. V tem primeru torej vseh 5 solastnikov in kapitan odgovarjajo solidarno; vsak z enakim deležem. Je prav? Naj še kdo pokomentira.dedekmraz napisal/-a:a zna kdo rešt ta primer ? :
Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem (solastnikom). Ta trgovec plača ugrabiteljem 1000 sestercev odkupnine, da reši sebe in tovor. Komentiraj.
hvala !
-
- Prispevkov: 17
- Pridružen: 24. Mar 2011 22:22
Re: Izpit september 2011
a ma kdo slučajno rešene primere s starih izpitov oz ve kje bi se jih našlo, ker sem tud po forumu isku pa nikjer rešeno. rešitve bi ble pa kr kul:)
Re: Izpit september 2011
Vprašam pač tisto, česar ne vem, ali pa nisem sigurna. Hvala!jessy napisal/-a:Joj, ti se pa vedno zapičiš v neke podrobnosti ...
nravno oporečen = moralno oporečen
Re: Izpit september 2011
laura napisal/-a:Mislim, da če se ladja reši, potem odgovarjajo solidarno lastnik tovora, potniki in kapitan. V tem primeru torej vseh 5 solastnikov in kapitan odgovarjajo solidarno; vsak z enakim deležem. Je prav? Naj še kdo pokomentira.dedekmraz napisal/-a:a zna kdo rešt ta primer ? :
Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem (solastnikom). Ta trgovec plača ugrabiteljem 1000 sestercev odkupnine, da reši sebe in tovor. Komentiraj.
hvala !
bi blo tko nekako čeprou mislim da pride tukej v poštev a° communi dividundo. ker je ravnal v dobro stvari v solastnini, in ima pol možnost uveljavlat morebitne zahtevke preko te tožbe.
Re: Izpit september 2011
jes mam pa eno vprašanje glede naslednjega primera:
A-jev sin B si sposodi denar od C-ja,da bi si odprl neko delavnico. C mu posodi 20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (očeta) A?
odgovor ki je zraven je naslednji:
Če je sin svojepraven, ga C lahko toži z a°certae creditae pecuniae, če je sin pod očetovo oblastjo, palahko toži očeta, vendar ta odgovarja le do višine pekulija.
meni se pa tukej v glavi mota druga varijanta, in sicer da po sklepu SC Macedonianum sinovi pod oblastjo niso zavezani iz denarnega posojila, razen če posojila ne odobri njihov oče.
prosim če lahko kdo pokomentira ki mu je ta primer bolj jasen =)
A-jev sin B si sposodi denar od C-ja,da bi si odprl neko delavnico. C mu posodi 20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (očeta) A?
odgovor ki je zraven je naslednji:
Če je sin svojepraven, ga C lahko toži z a°certae creditae pecuniae, če je sin pod očetovo oblastjo, palahko toži očeta, vendar ta odgovarja le do višine pekulija.
meni se pa tukej v glavi mota druga varijanta, in sicer da po sklepu SC Macedonianum sinovi pod oblastjo niso zavezani iz denarnega posojila, razen če posojila ne odobri njihov oče.
prosim če lahko kdo pokomentira ki mu je ta primer bolj jasen =)
Re: Izpit september 2011
Jaz sem zgodovinski uvod prebrala po knjigi, zapiskih in se naučila tale vprašanja, ki sem jih našla in si napisala odgovore nanje. Tako da jih lepim še sem, če bo kdo prebral.
Pozdrav
Pozdrav
Re: Izpit september 2011
Imam nekaj vprašanj.
-> katera kondicija če izpolni nedorasli brez varuhove avtorizacije ? kaj pa v primeru, da se zaveže stipulatorju - obljubi ?
-> kje se pojavlja dilligentia quam in suis ? poleg teh: naključna premoženjska skupnost, varuštvo za nedorasle, fideikomis, družbena pogodba
->za kaj se odgovarja pri naključni premoženjski skupnosti, za dilligentia quam in suis(skrbnost kot v lastnih zadevah, to je naklep, to vem), tudi za MALOMARNOST? enako me zanima za družbeno pogodbo ?
->kaj pomeni da varuh avtorizira posle starejšega nedoraslega s čimer postanejo zavezujoči ?
->Kaj je expectio non numeratae pecuniae (ugovor neizplačanega denarja) (glej posojilna)
->Kje se vse uporablja in factum ? Poleg tega ta pretor razširi dejanski stan
->Dodatni dogovori v zvezi s kupno in prodajno pogodbo, ali je potrebno vse natančno poznati ali le In diem addictio, Razdorni dogovor (razlike so med knjigama Kranjca in Korošca
Potem me zanima kaj pomenijo določeni deli sledečih primerov, če si lahko kdo vzame čas in se usede ob knjigo:
404.: Ali se tu uporabi condictio ob turpem causam ali actio depositi contraria
639 in 694 Dodatni pakti, ki so iztožljivi po civilnem pravu morajo biti v neposredni vsebinski in časovni zvezi s kontraktom. Če niso v tej zvezi potem veljajo in niso iztožjivi ?
659. Pri naročilu. Če prevzemnik naročila ali mandatar proda (recimo hišo) za 100, namesto za 90, ali odgovarja za 10, ali mora doplačati ?
614. Podjemnik odgovarja za naključje, če krši pogodbo in želi naročnik uveljavljati odgovornost za naključje, s katero tožbo toži - actio locati
Če kdo pozna odgovore na ta vprašanja, hvala !
-> katera kondicija če izpolni nedorasli brez varuhove avtorizacije ? kaj pa v primeru, da se zaveže stipulatorju - obljubi ?
-> kje se pojavlja dilligentia quam in suis ? poleg teh: naključna premoženjska skupnost, varuštvo za nedorasle, fideikomis, družbena pogodba
->za kaj se odgovarja pri naključni premoženjski skupnosti, za dilligentia quam in suis(skrbnost kot v lastnih zadevah, to je naklep, to vem), tudi za MALOMARNOST? enako me zanima za družbeno pogodbo ?
->kaj pomeni da varuh avtorizira posle starejšega nedoraslega s čimer postanejo zavezujoči ?
->Kaj je expectio non numeratae pecuniae (ugovor neizplačanega denarja) (glej posojilna)
->Kje se vse uporablja in factum ? Poleg tega ta pretor razširi dejanski stan
->Dodatni dogovori v zvezi s kupno in prodajno pogodbo, ali je potrebno vse natančno poznati ali le In diem addictio, Razdorni dogovor (razlike so med knjigama Kranjca in Korošca
Potem me zanima kaj pomenijo določeni deli sledečih primerov, če si lahko kdo vzame čas in se usede ob knjigo:
404.: Ali se tu uporabi condictio ob turpem causam ali actio depositi contraria
639 in 694 Dodatni pakti, ki so iztožljivi po civilnem pravu morajo biti v neposredni vsebinski in časovni zvezi s kontraktom. Če niso v tej zvezi potem veljajo in niso iztožjivi ?
659. Pri naročilu. Če prevzemnik naročila ali mandatar proda (recimo hišo) za 100, namesto za 90, ali odgovarja za 10, ali mora doplačati ?
614. Podjemnik odgovarja za naključje, če krši pogodbo in želi naročnik uveljavljati odgovornost za naključje, s katero tožbo toži - actio locati
Če kdo pozna odgovore na ta vprašanja, hvala !
Re: Izpit september 2011
Jaz mislim, da se uporabi SC MacedonianumPuma. napisal/-a:jes mam pa eno vprašanje glede naslednjega primera:
A-jev sin B si sposodi denar od C-ja,da bi si odprl neko delavnico. C mu posodi 20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (očeta) A?
odgovor ki je zraven je naslednji:
Če je sin svojepraven, ga C lahko toži z a°certae creditae pecuniae, če je sin pod očetovo oblastjo, palahko toži očeta, vendar ta odgovarja le do višine pekulija.
meni se pa tukej v glavi mota druga varijanta, in sicer da po sklepu SC Macedonianum sinovi pod oblastjo niso zavezani iz denarnega posojila, razen če posojila ne odobri njihov oče.
prosim če lahko kdo pokomentira ki mu je ta primer bolj jasen =)
- La mariposa
- Prispevkov: 157
- Pridružen: 26. Jan 2011 15:29
Re: Izpit september 2011
A mogoce kdo ve če se da kje dobit rešitve primerov, ki so v kopirnici? ali pa primere iz izpitov z rešitvami? na pravnici so samo vprašanja glede teoretičnega dela