Pravnica.net

Alan Shore napisal/-a:js sm se pa rešu useh dilem s tem da sm ta primer narobe prebrou in pisal povsem nekaj drugega:O Nvem kko mi zmeraj uspe:)

nici napisal/-a:Js sm napisala, da ohranja LP, ker stvari ni imel namena zavreči, uničiti ...

Js tut mislim, da je veljavna, sam js sem SEVEDA morala napisat da NI. Pol sm še dodala, da če on zahteva znesek, da je Exc. Doli.
P.S. A se zato mogoče dobi vsaj 0.3 točke?

Kaj pa pr družbeni pogodbi in pri 2. nalogi ( Zavarovanje terjatve, izročena tuja stvar)

nici napisal/-a:Huh, nvem če se jih še spomnem. Je bil mal zbluran tale rim. Bom vsaj približno...

1. A je prejel v darilo čudovito vazo in jo je skrival po večih mestih. Enkrat je ni več mogel najti kljub temeljitemu iskanju.
Kako je s posestjo in lastninsko pravico?

- A vaze več ne poseduje, namreč premičnino posedujemo dokler imamo posestno voljo in lahko stvar kadarkoli vzamemo v oblast. Za A-ja, ki ne ve kje je stvar, tega ne moremo trditi (tukaj je bilo treba razlikovat ali je bilo samo odloženo skrbno iskanje, ali pa stvari ni mogel najti). Lastninska pravica mu seveda ostane (stvar ni bila uničena, lastnina ni bila prenešena..)

2. Dolžnik A upniku B v zavarovanje svoje terjatve prepusti tujo stvar. Tožbe.

Tukaj sem falil. Napisal sem oboje kar sem se spomnil pri zastavi (a. serviana in a. pigneraticia in rem), samo a. pigneraticia contraria nisem. Se pa strinjam, da je zastavitev neveljavna, ker mora biti zastavitelj nujno lastnik stvari (zastavitelj (!) ne dolžnik).

3.A in B sta se zmenila, da bo dal B posojilo A-ju. Še prej pa B zahteva, da se A s stipulacijo zaveže, da bo znesek vrnil. A se zaveže, nato mu B zneska noče izročiti.
Ali je stipulacija veljavna, tožbe.

Stipulacija je veljavna, nekaj sem sanjal o exception non numeratae pecuniae, kar je najvrjetneje narobe. Zraven sem še omenil možnost da zahteva dolžnik zadolžnico s querela non numeratae pecuniae. Ah....

4. Huh, nvem čist točn. Neki v zvezi s tem, da sta si A in B ogledala zemljiše, ki ga je hotel A kupiti. A-ju je blo res ušeč, še posebej, ker so bili na zemljišču 3-je hrasti.
Kasneje je bil vihar in je izruval drevesa. Ali je B primoran izročiti A-ju drevesa? Upoštevaj različne možnosti

Enako kot je nekdo napisal pred mano, če je bilo v pogodbi izrecno navedeno da se prodaja zemljišče s hrasti, potem jih je potrebno izročiti, sicer pa ne, ker postanejo samostojne stvari, ko niso več spojene z zemljiščem (tole sem napisal čisto na pamet, nimam pojma če je prav).


5. A-jev suženj je ubil B-jevega sužnja. Tožbe, različne možnosti..

Če ga je ubil po naročilu gospodarja, bo ta odgovarjal za delikt poškodovanja tuje stvari, kot da bi to dejanje storil sam, če pa gospodar to ni vedel, bo vseeno odgovarjal adjekticijsko, a bo imel možnost sužnja noksalno prepustiti B-ju.

6.A in B sta sklenila skleniti družbeno pogodbo in prispevati vsak pol premoženja za eno stvar - nvem točn katero. A je kasneje nekaj podedoval in ugotovil, da lahko
sam kupi tisto stvar in hotel pogodbo razdreti. Možnosti B-ja.

Tukaj se mi ni sanjalo, napisal sem da je A ravnal nepošteno in bo lahko z actio pro socio zahteval povrnitev interesa, da bi imel zemljišče. Do delitve podedovanega premoženja pa ni upravičen, ker je bila družbena pogodba ustvarjena le za uresničitev tega pravnega posla, torej premoženje ni bilo skupno.

8. A zapusti premoženje svojemu sužnju. Kdo deduje?

Kot je že nekdo napisal, če je upnik imel kakšnega sorodnika, ki bi moral biti nujni dedič, pa ga ni omenil ali poimensko z razlogom razdedinil, bo oporoka neveljavna, dedovalo se bo po zakonu. Če pa razen sužnja ni imel nikogar, ki bi ga moral omeniti ali razdediniti, bo le-ta postal njegov vesoljni naslednik.

Dak0ta napisal/-a:Če bi biu kdo tko prjazn.. V tej skripti Alja P se mi zdi, da sem v zgodovinskem uvodu opazila, da so vsi rimski pravniki opisani in ne samo 5 navajalnih, ki so jih morali prejšnji prvi letniki znat. Mi lahko kdo prosim pove, ali je res treba znati nekaj o vseh?

Splash napisal/-a:To je edina razlika?