Izpit maj 2011

[lucky]

Condictio causa data causa non secuta je tožba pri menjalni pogodbi, ne?

[denny.crane]

Condictio causa data causa non secuta je tožba pri menjalni pogodbi, ne?

Glej inominatne kontrakte.

Pp, A

[lucky]

Condictio causa data causa non secuta je tožba pri menjalni pogodbi, ne?

Glej inominatne kontrakte.

Pp, A

Bi, kolega, če bi imela knjigo doma, zato pa sem vprašala! Bi bil kdo drug prijazen in mi odgovoril, prosim?

Lp

[w4nkst4]

Gre za obogatitveno tožbo, uporabi se jo v primeru, ko nekaj daš, od nasprotne stranke pa nič ne dobiš, in s to tožbo zahtevaš nazaj kar si dal. Na voljo samo pri do ut des in do ut facias. Storitve ni možno ''dat'' nazaj, logično.

lp

[lucky]

Gre za obogatitveno tožbo, uporabi se jo v primeru, ko nekaj daš, od nasprotne stranke pa nič ne dobiš, in s to tožbo zahtevaš nazaj kar si dal. Na voljo samo pri do ut des in do ut facias. Storitve ni možno ''dat'' nazaj, logično.

lp

Hvala!

[Betka]

Mene pa zanima, kako je z analogno tožbo in tožbo in factum? Velikrat jih srečam v knjigi in pač vidim da sta na voljo k ni drugega Ampak, a obstaja kakšno pravilo ali pa kaj kdaj jih uporabit? Pa še to, kaj pravzaprav sta ti dve tožbi

[*missy*]

A se kej šušlja,kdo bo sestavljal izpit?

[*missy*]

A mi lahko kdo razloži cesijo? Jst si tega toook ne predstavljam

pa kak primer zraven.če se da. Hvala

[lucky]

A mi lahko kdo razloži cesijo? Jst si tega toook ne predstavljam

pa kak primer zraven.če se da. Hvala

Torej.. cesija pomeni odstop terjatve. Gre za to, da ima upnik proti dolžniku določeno terjatev in ta upnik novemu upniku (tretji osebi) odstopi terjatev, torej se terjatev prenese s prvotnega upnika (odstopnik oz. cedent) na novega upnika (prevzemnik oz. cesionar).

Tole je čisto na kratko iz glave, kakor sem razumela na predavanju - knjige še (glede tega) nisem brala. Upam, da kaj pomaga.

Lp

[Alan Shore]

A ve kdo slučajno, če je za zgodovinski del dovolj to kar smo mel na predavanjih? Sem kambiča že dvakrat mislu vprašat pa sm dvakrat pozabil:D

[lucky]

A ve kdo slučajno, če je za zgodovinski del dovolj to kar smo mel na predavanjih? Sem kambiča že dvakrat mislu vprašat pa sm dvakrat pozabil:D

Ja, Kambič je na predavanjih nekajkrat rekel, da je povsem dovolj to, kar smo predelali na predavanjih. Ne vem pa, kako stališče ima do tega Kranjc

[summer]

kdaj je jutr tutorstvo? =)

[jessy]

Očitno ga jutri sploh ni.

[sparkyca]

Ja, res cudno, da ni nic objavljeno :s

[sparkyca]

Tutorstvo jutri JE! Ob 12.15, najverjetneje v S5! LP

[summer]

ok supr =) hvala

[defasturias]

Bi lahko kdo razložil prehod lastninske pravice na denarju v primerih 139 in 140?

V primeru 139 namreč piše, da pri denarju izročenem kot darilo, sprejetem pa kot posojilo, lastninska pravica preide na prejemnika, kljub temu da ne soglašata o pravnem temelju izročitve in sprejema.

Primer 140 pa navaja ravno nasprotno, da ne gre za darilo, če je dan denar z namenom, da bi ga podaril, sprejet pa kot posojilo, niti ne gre za posojilo. Denar tako ne postane last prejemnika.

Kaj je zdaj tukaj prav? Ali pa samo jaz ne vidim razlike?

[Alan Shore]

Bi lahko kdo razložil prehod lastninske pravice na denarju v primerih 139 in 140?

V primeru 139 namreč piše, da pri denarju izročenem kot darilo, sprejetem pa kot posojilo, lastninska pravica preide na prejemnika, kljub temu da ne soglašata o pravnem temelju izročitve in sprejema.

Primer 140 pa navaja ravno nasprotno, da ne gre za darilo, če je dan denar z namenom, da bi ga podaril, sprejet pa kot posojilo, niti ne gre za posojilo. Denar tako ne postane last prejemnika.

Kaj je zdaj tukaj prav? Ali pa samo jaz ne vidim razlike?

Js sm Kambica uprasou glede zelo podobne situacije, kjer sta bla 2 primera kontradiktorna pa je reku da gre za primer antinomije ker so pac nekatere ostale tudi v Digestah, tko da gre veretno tudi kle za tak primer. Kambic je se rekel da v takih primerih lahko napisemo da klasiki niso bli enotnega mnenja, ceprav dvomim, da bi potem take primere dali v test.

[Alan Shore]

Evo js bi meu eno praktično uprašanje, primer je sledeči:Ticija izroči Mevijevega sužnja A-ju. Ko Mevij toži A-ja na vrnitev, da A sužnja C-ju, ki pa ga ubije. Proti komu lahko naperi Mevij vindikacijsko tožbo.
Torej, ko sem našel ta primer je pisalo, da lahko Mevij toži ticija kot fiktivnega posestnika, ker se je dolozno znebil sužnja. V učbeniku pa piše da je fiktivni posestnik le tisti, ki onemogoči nadaljne zasledovanje stvari, torej stvar uniči, v tem primeru ubije, torej bi po tej logiki moral tožiti Cja, ki je sužnja ubil. Vendar je tukaj verjetno problem Cjeve dobrovernosti itd... Torej zanima me, kaj je tukaj prav, poleg tega me zanima če prav mislim, da bi moral v primeru da C sužnja ne bi ubil moral tožiti Cja? Upam, da se bo komu dal potrudit:)

[Alan Shore]

Da nadaljujem svoj monolog:)
A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izročil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju. Po C-jevi smrti jo je C-jev dedič F, ki jo je smatral za C-jevo stvar (torej je mislil, da jo je podedoval), prodal in jo tradiral (ali mancipiral) D-ju., ki jo je pridobil v dobri veri in s tem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik?

Če prekočim ves miselni proces, se mi zdi da je tukaj B na konu še vedno bonitarni lastnik, torej lahko toži na koncu Dja z actio Pauliana. Ker F ni postal lastnik ker z naslova dediščin ne mores pripostvovat po živem, torej je kot nelastnik prodal stvar Dju ki je zgolj dobroverni posestnik. Tko se men zdi, sam je pa čis mozno da se motm, tko da če bi me kdo popravu prosm:)

[Sanja]

a izpit ma 7 vprašanj pa vse so primeri al kako?

[*missy*]

Da nadaljujem svoj monolog:)
A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izročil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju. Po C-jevi smrti jo je C-jev dedič F, ki jo je smatral za C-jevo stvar (torej je mislil, da jo je podedoval), prodal in jo tradiral (ali mancipiral) D-ju., ki jo je pridobil v dobri veri in s tem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik?

Če prekočim ves miselni proces, se mi zdi da je tukaj B na konu še vedno bonitarni lastnik, torej lahko toži na koncu Dja z actio Pauliana. Ker F ni postal lastnik ker z naslova dediščin ne mores pripostvovat po živem, torej je kot nelastnik prodal stvar Dju ki je zgolj dobroverni posestnik. Tko se men zdi, sam je pa čis mozno da se motm, tko da če bi me kdo popravu prosm:)

Da se pridružim tvojemu monologu:)
Imaš prav. A je lastnik, B postane bonitarni lastnik. D je dobroverni posestnik,ki je stvar pridobil od nelastnika. V publicijanski tožbi bo zmagal tisti,ki je stvar pridobil od lastnika in v tem primeru je to B. Torej, B toži D-ja s actio publiciana.

[Alan Shore]

Hvala Missy in ja seveda actio Publiciana, nvem zakaj sm Pauliana napisou kr nima nobene veze s tem:)

[Betka]

Mene pa zanima glede naturalnih obveznosti... Naturalne obveznosti so obveznosti sužnjev ali obveznosti gospodarjev nasproti sužnjem. To razumem da je bil gospodar sužnju zavezan naturalno. Ampak to, glede obveznosti sužnjev, mi pa ni popolnoma jasno. So bili naturalno zavezani sužnji med seboj ali so bile naturane na splošno vse obveznosti sužnjev?

In pa še to... Kakšen bi bil primer, da je naturalna obveznost zavarovana z zastavno pravico? Ne znam si predstavljat.

[tjaska]

A mogoče zna kdo razložit na konkretnem primeru pravo in nepravo pogodbeno kazen, ni mi čist jasno v čem je razlika...