Pravnica.net

No počasi že potekajo priprave na majski izpit... Imam eno vprašanje. Citiram iz knjige: Obveznost ni nastala, če je promisor na stipulatorjevo vprašanje, ali mu obljubi Stiha ali Pamfila, oblubil le enega. Štelo se je namreč, da ni odgovoril na stipulatorjevo vprašanje.
Prosim naj kdo pojasni tole. Kakšen bi moral torej biti promisorjev odgovor?

Mislim, da bi moral biti namesto ali in...

Lucky ti greš na rim in ekonomijo maja??

Eden odpogojev za nastanek veljavne stipulacije je to, da promisor z odgovorom ne spreminja vsebine stipulatorjevega vprašanja. Zato bi moral obljubiti enega ali drugega ( alternatvna obveznost - predmeta obveznosti sta dva, predmet izpolnitve je en sam).

Urši napisal/-a:Lucky ti greš na rim in ekonomijo maja??

Ne, samo na ekonomijo

Nekaj podobnega (ali celo istega, ne spomnim se točno) smo delali na predavanjih v torek. In mislim, da, če je šlo za to, se je tudi prof. nekaj "zmotil" pa se potem popravil.

Če je v povedi in, bi moral obljubiti oba, da bi bila stipulacija veljavna; če pa je vmes ali, pa enega ali drugega in sicer točno z besedo, torej "Obljubim Pamfila (al kaj že je )", lahko pa tudi "Obljubim (ti dati) Stiha." Napačno pa je: "Obljubim enega." in v tem primeru stipulacija ne nastane, nima učinkov.

Upam, da sem to prav razumela, ker sicer nimam zapisano. Če sem narobe interpretirala, naj me, prosim, kdo popravi. Hvala.

Lp

Sem malo razmišljala... Zdaj, jaz sem razumela to, da je pač mišljeno pod tem, da je obljubil enega, npr. da je rekel obljubim Stiha. A je možno, da bi moral odgovorit: "Ja, obljubim Stiha ali Pamfila." ?

Pomojem bi bilo čisto možno.

Mi nekdo razloži rešitev naslednjega primera, ki smo ga imeli na kolokviju?
B je A-ju posodil sliko. A je kmalu za tem umrl in njegov dedič C je predvideval, da je slika od A-ja. Ali bo lahko priposestvoval? V čem je problem?

Logično bi bilo, da po poteku priposestvovalne dobe in zastaranju lastn. tožbe, le to priposestvuje in postane lastnik, saj bi bila v nasprotnem primeru ogrožena pravna varnost.

Slike ne bo mogel priposestvovati, ker se iz premoženja živega ne da nič priposestvovati.

Sara napisal/-a:Slike ne bo mogel priposestvovati, ker se iz premoženja živega ne da nič priposestvovati.

Sej smisel priposestvovanja je v tem da se da priposestvovati iz premoženja živega, zaradi pravne varnosti, tko da je to ne samo mogoče ampak logično. Verjetno si mislila, da se iz premoženja živega ne da proposestvovati iz naslova dedovanja oziroma nekaj v tem smislu:D Je pa res da me ni blo ko je Kambič razlagov odgovore.

Ja to, iz naslova dedovanja manjka. To je primer 161.

Hvala:) Ja, vidim, primer 161 direkt odgovor na ta primer.

B kupi od A-ja kolo, za katerega je prepričan, da ni A-jev temveč, da ga je ta ukradel. Ali lahko B kolo priposestvuje?
Zdj imam pa za odgovor primera 152 in 153... Katerga upoštevat?

Mene pa zanima, če je actio in condictio enako?
In pa še, kaj pomeni, da je pravni posel bonae fidei in kaj stricti iuris?

caaat napisal/-a:Mene pa zanima, če je actio in condictio enako?
In pa še, kaj pomeni, da je pravni posel bonae fidei in kaj stricti iuris?

:O

Na kratko,ker je podrobno razloženo v knjigi:
Pravni posel stricti iuris je vrsta pravnih poslov, ki zahtevajo za svojo veljavno sklenitev upoštevanje določenih obličnosti(obličnih pravil). Primer takih PP je stipulacija kot verbalni kontrakt. Pravni posel bonae fidei pa je vrsta pravnih poslov, ki za svojo veljavno sklenitev ne zahtevajo nobenih strogo določenih obličnostnih pravil, ker nastanejo že z običajnim dogovorom med strankama(načelo konsenzualnosti); za take PP pravimo, da se sklepajo na podlagi "dobre vere in poštenja"
Actio pomeni tožbo na splošno(generični pojem), condictio pa obogatitveno tožbo(primeri so: condictio causa data causa non secuta, condictio indebiti). POZOR, tukaj ne smemo mešati med condiCTio in condiTio. Ta slednji pojem pomeni v rimskem pravu pogoj !

Conditio je začimba, condicio je pa pogoj;)

ja, zatipkal sem se, se zgodi, jebiga
Skratka ja, condicio je pogoj, conditio pa začimba---začimba za izpit:)

dragoxxx napisal/-a:Na kratko,ker je podrobno razloženo v knjigi:
Pravni posel stricti iuris je vrsta pravnih poslov, ki zahtevajo za svojo veljavno sklenitev upoštevanje določenih obličnosti(obličnih pravil). Primer takih PP je stipulacija kot verbalni kontrakt. Pravni posel bonae fidei pa je vrsta pravnih poslov, ki za svojo veljavno sklenitev ne zahtevajo nobenih strogo določenih obličnostnih pravil, ker nastanejo že z običajnim dogovorom med strankama(načelo konsenzualnosti); za take PP pravimo, da se sklepajo na podlagi "dobre vere in poštenja"
Actio pomeni tožbo na splošno(generični pojem), condictio pa obogatitveno tožbo(primeri so: condictio causa data causa non secuta, condictio indebiti). POZOR, tukaj ne smemo mešati med condiCTio in condiTio. Ta slednji pojem pomeni v rimskem pravu pogoj !

Hvala!

hej =) kako je s tem, ko lastnik zastavi užitek? užitkar zastavi izvrševanje pravice, sam kaj pa lastnik?

Lastnik stvari lahko zastavi pravico užitka, če terjatev ne bo poplačana mora lastnik zastavnemu upniku dati užitek na stvari.

Upam da je pravilno.

Ja, če terjatev ni poplačana, lastnik užitek ustanovi.