Pravnica.net

Hm če js kej prou vem jih objavijo al sam na netu al sam na faksu.......

Tisti, ki ste bili na faksu.. Kdaj začnejo ustni v ponedeljek? Ker jaz pridem v LJ komaj v ponedeljek zjutraj...

ob 9ih se začnejo..ob 8.40 je pa u kleti upogled..

Kdo ve, a se ob 9h začnejo komisijski, pa mamo šele po njih mi ostali ustne??
A so bli dobri rezultati drugače?

Kakšen nasvet tistih ki ste že bili na ustnem??

P_90 napisal/-a:Kakšen nasvet tistih ki ste že bili na ustnem??

bog se vas naj usmili

@ kaw ...
Joj, skoraj sem padel s stola

Kaj pa bi radi, da vam povemo tisti, ki smo že imeli ustne?
Profesorja sta kar uredu, Kranjc mogoče malo bolj kakor Kmabič, vsekakor če znate, ni treba imeti skrbi.
SAMO SE NE PUSTITI ZMESTI! Če si boste sami pomagali, vam bo tudi Bog pomagal!

Hehe
No če si tako prijazno vprašal kaj nas zanima bom pa kr izkoristla
Zanima me najprej kako je s odgovarjanjem na vprašanja a so to bolj definicije, bistvene stvari, kratka vprašanja...npr če te vpraša cesijo, poveš definicijo, je to dovol al moraš recimo še ceu zgo razvoj povedat in nevem kaj še use...
Pa a to res drži da Kranjc ne sprašuje zgodovine?
Drgač sm opazla da je po starih vprašanjih zelo malo tistih ki se navezujejo na dedno pravo, ma kdo izkušnje s tem??
Aja pa je res da zahtevajo TOČEN! stavek iz knjige?
To bi blo to xD

Ja, v bistvu mo moraš povedat definicjo, ne ravno na pamet iz knjige amapk vsaj podobno oz. bistvo brez ovinkov, zgodovinski razvoj pa mislim da pri takih institutih ne sprašuje... bolj sprašuje praktične primere, kako se uporablja določen institut. Mene je pri dednem pravu vprašal dedno nevrednost in reprezentacijsko pravico, ki sta kar pogosta. Pri dedni nevrednosti sem morala našteti razloge, pri reprezentacijski pa primer povedat... Drugače pa sam zbrat se, če nisi sigurna premisli malo, Kambič ne hiti nikamor.

_racija_ napisal/-a:Ja, v bistvu mo moraš povedat definicjo, ne ravno na pamet iz knjige amapk vsaj podobno oz. bistvo brez ovinkov, zgodovinski razvoj pa mislim da pri takih institutih ne sprašuje... bolj sprašuje praktične primere, kako se uporablja določen institut. Mene je pri dednem pravu vprašal dedno nevrednost in reprezentacijsko pravico, ki sta kar pogosta. Pri dedni nevrednosti sem morala našteti razloge, pri reprezentacijski pa primer povedat... Drugače pa sam zbrat se, če nisi sigurna premisli malo, Kambič ne hiti nikamor.

Ne bi imel kaj dodati
Sproščeno, pa bo. Kar zadeva dedno, je mene vprašal vstopno pravico, akrescenco ter tisto načelo Nemo pro parte testatos pro parte intestatos decedere potest.

Hvala obema!

Uni k mate dns ustne lepoo prosm sporočte kaj je kej spraševau prof. Kambič.

Živjo!
tut jst bi prosu, da mau napišete vprašanja....
sicer sm mislu, da mam danes...ampak mam jutr ustni! sm pa zasledu, da je Kambič danes spraševal: poroštvo, užitek, pupilarna substitucija, pravna in stvarne napake, ... kej več pa ne vem. =)
lp, j.

živjo!
ne vem če komu kej pomaga, sm vseenu! =)
mene je uprašu: kaj je obligacija, katere vire obligacij poznamo, kaj je stvarna pravica, vrste, kakšna je stvarna pravica po svoji naravi, transmisija, dedni redi po Justinijanu.
druge pred mano je še spraševal actio Pauliana, posest, cesija, užitek...

morm rečt, da ma foteljček zlu prijeten...posebej zatu, k mi je šestko dau! =) nč strašnega....je uredu možakar.... ne se dat zmest in akcija!
pa lep pozdrav!
j.

Mogoče kdo ve kakšna je razlika med tema primeroma:
- A prodaja B-ju hišo. Ob tem mu zamolči, da se hiša nahaja na trasi nove avtoceste in jo bodo zato kmalu porušili.
- A je B-ju prodal zemljišče, zamolčal mu je, da je sosed C, s katerim je B že dolgo let v sporu in A za to ve. Za kaj gre? Kaj lahko naredi B?

Prvi je omenjen v knjigi kot primer pod poglavjem o prevari, se pravi v zvezi z actio in exceptio doli. Drugi je pa primer s septembrskega izpita in je šlo za stvarno napako pri kupni pogodbi, se pravi so bile tožbe v zvezi s to pogodbo. In zdj me zanima, če bi se dalo prvi primer tudi rešit v takem smislu kot drugega, ker se mi zdita v bistvu enaka? Bega me to, da pri prvem pride v upoštev actio doli, pri drugem pa ne?

Pri drugi je šlo za neko zmoto o podlagi pp...?

m|h napisal/-a:Mogoče kdo ve kakšna je razlika med tema primeroma:
- A prodaja B-ju hišo. Ob tem mu zamolči, da se hiša nahaja na trasi nove avtoceste in jo bodo zato kmalu porušili.
- A je B-ju prodal zemljišče, zamolčal mu je, da je sosed C, s katerim je B že dolgo let v sporu in A za to ve. Za kaj gre? Kaj lahko naredi B?

Prvi je omenjen v knjigi kot primer pod poglavjem o prevari, se pravi v zvezi z actio in exceptio doli. Drugi je pa primer s septembrskega izpita in je šlo za stvarno napako pri kupni pogodbi, se pravi so bile tožbe v zvezi s to pogodbo. In zdj me zanima, če bi se dalo prvi primer tudi rešit v takem smislu kot drugega, ker se mi zdita v bistvu enaka? Bega me to, da pri prvem pride v upoštev actio doli, pri drugem pa ne?

Glede soseda: gre za stvarno napako. B lahko naperi actio empti (na interes) ali z actio redhibitoria zahteva razdor pogodbe.

Lp, A

Ja sj to glede drugega primera mi je znana pravilna rešitev, samo ni mi jasno, zakaj je potem pri prvem primeru omenjena actio doli, pri drugem pa ni te možnosti, ker se mi zdita primera v bistvenem enaka.

m|h napisal/-a:Mogoče kdo ve kakšna je razlika med tema primeroma:
- A prodaja B-ju hišo. Ob tem mu zamolči, da se hiša nahaja na trasi nove avtoceste in jo bodo zato kmalu porušili.
- A je B-ju prodal zemljišče, zamolčal mu je, da je sosed C, s katerim je B že dolgo let v sporu in A za to ve. Za kaj gre? Kaj lahko naredi B?

Prvi je omenjen v knjigi kot primer pod poglavjem o prevari, se pravi v zvezi z actio in exceptio doli. Drugi je pa primer s septembrskega izpita in je šlo za stvarno napako pri kupni pogodbi, se pravi so bile tožbe v zvezi s to pogodbo. In zdj me zanima, če bi se dalo prvi primer tudi rešit v takem smislu kot drugega, ker se mi zdita v bistvu enaka? Bega me to, da pri prvem pride v upoštev actio doli, pri drugem pa ne?

Čaki čaki.......zakaj v primeru prodaje zemljišča gre za stvarno napako? A je , če sem prav razumel, zamolčal B-ju, da zemljišče meji na zemljišče C-ja, s katerim B ni v dobrih odnosih. Zakaj stvarna napaka. Stvarna napaka , kolikor se spomnim od maja,se nanaša na dejanske pomanjkljivosti stvari. Kako je lahko dejstvo, da A zamolči B-ju, da mu bo bodoči sosed C, dejanska pomanjkljivost stvari?? Ne vem, mogoče je primer pomanjkljivo napisan, sam men to ni logično. A vam je prof. rekel, da je stvarna napaka prav???
Tukaj bi jaz dal tud prevaro, ker je očitno, da je A namenoma zamolčal to dejstvo, mogoče zarad tega, da bi iztržil kako korist ali iz maščevalnosti, da bi se B pa C skregala. B ima na voljo actio doli.

Točno tako sem jaz razmišljal septembra na izpitu in se ob tem še spomnil na tist prvi primer iz knjige, ki sem ga napisal zgoraj, ampak 557. primer iz knjige primerov dokazuje nasprotno, torej da je stvarna napaka pravilen odgovor, je profesor povedal tut tak odgovor. mi je žal, da nisem takrat takoj vprašal profesorja kako je s to actio doli..

Me prav zanima, kako bi profesorja to argumentirala, ker meni je to popolnoma nelogično. Ehh ti primeri, to je dokaz da za pisni ne potrebuješ znanja, ampak neko "kmečko nelogično logiko", pa nardiš
Ne vem koga si vprašal, ampak pomoje bi ta drugi prof. rekel čisto neki druzga kakor ta prvi, hehe

orej da je stvarna napaka pravilen odgovor, je profesor povedal tut tak odgovor.

Si zihr, da je prou stvarna napaka??? ker mislim, da je prof. govoru, da gre za zmoto glede neke podlage...???

hm, zdj pa nism več tko zihr sem pa verjetno res jst tole mal zabluzil, samo kako bi se pa potem pojasnil 557. primer? samo zmote o podlagi pp pa sploh ne morm povezat s tem primerom..

Ne gre za zmoto o podlagi, gre za stvarno napako. Ne spomnim se več dobro, za kaj točno se je šlo in kakšen je bil argument na to, a vem, da je to 100% pravilen in edini odgovor.

Lp, A