lucky napisal/-a:denny.crane - zanima me tvoje čisto splošno subjektivno mnenje; vem, da si napisal že zadnjič nekaj stvari v zvezi s kolokvijem, ampak vendarle. Moja situacija je takšna - šla sem čez knjigo, dvakrat res počasi in podčrtala ter izpisala pomembno, kar mi ni bilo jasno takoj, prebrala še enkrat. Stvari dokaj znam, zapomnila sem si vse, za vsako stvar vem, kam spada in vsaj približno povezavo med vem, ampak mam pa velik občutek, kot da ne znam skoraj nič, predvsem, če se lotim kakega primera. Mogoče kakšen koristen nasvet pred sredinim kolokvijem? Lahko pričakujemo podrobnosti ali je stvar bolj splošna? In kako ocenjujejo - ali morajo biti definicije napiflane v nulo ali lahko razložiš po svoje tako, da je prav? Pa še to.. snov razumem, piflarije znam pa manj.
Hvala in lp
Hmm.. ker to sodi pod zasebna sporočila, a verjetno zanima celotno javnost, torej celoten forum, bom kar tukaj odgovoril
Od tukaj naprej gre izključno za moje subjektivno mnenje:
Glede tega, da stvari dobro poznaš in razumeš (ČE jih res), pomeni da si za ta kolokvij naredila dovolj. Torej če so ti stvari jasne, boš tudi na podlagi primerov razumela, kam kaj spada. Če ti kakšni primeri s foruma niso jasni, so to ponavadi primeri tutorjev. Le-ti zajemajo več področij oz. poskušajo ponazoriti različne načine, ki pa jih profesorja redko uporabljata.
Kolokvij bo sestavljal Kambič. Za njega je značilno, da nikoli ne da stvari, ki jih ni nikjer napisanih oz. za katere je sploh težko priti do rezultata in potrebuješ res veliko razmišljanja. Ne! On ponavadi sestavi kolokvij iz osnovnih stvari. Po navadi je treba poznati pri vsaki snovi bistvo, v detajle pa se gre izjemoma, če to narekuje že samo razumevanje rimskega prava, da se preveri študente, ali so samo napiflani ali tudi razumejo rimsko pravo. V kakšnem smislu? Recimo pri nedopustnem pogoju, je en tak primer, kjer lahko rečemo, da se gre v podrobnosti. Zakaj?
Primer:
A obljubi B-ju, da mu bo podaril 100 sestercev, če B maščuje svojega sina/pretepe profesorja iz RP/požge sosedovo njivo. Gre za
nedopusten pogoj. V takšnem primeru je odgovor, da PP ne velja.
Zdaj pa tale primer:
A pravi: "B bodi moj dedič, če B maščuje svojega sina/pretepe profesorja iz RP/požge sosedovo njivo". Že spet gre za
nedopusten pogoj. Ampak je razlika!! Praviloma bi torej PP ne veljal. Ampak tukaj gre za pravni posel mortis causa, kjer se pogoj šteje za nezapisanega (po domače povedano: pogoja se ne bere) in kaj je zdaj ključno? PP
bo obveljal.
In če si to takoj opazila, se že vidi, da si dovolj pridno študirala in da zadevo razumeš. Po navadi se na kolokviju ne gre v detajle. Ravno to je smešno, da največ napak naredijo študentje na najbolj osnovnih stvareh. Primer: Kaj je CODEX IUSTINIANUS in letnica? Študentje to kar zamešajo s kodifikacijo, ker so preslabo študirali. In gresta dve točki. To so POCENI točke. Res lahko jih je dobiti in so skoraj podarjene.
Glede definicij: ni potrebno, da si napiflana v nulo vsako besedico. Bistveno pri definicijah je to, da definicija zajame vse bistvene elemente definicije. Torej če ti pri pogoju pozabiš omeniti objektivnost, negotovost, dejstvo, prihodnje... ne boš dobila vseh točk. Težko je razložiti po svoje, da bo pravilno, če ne zajameš bistvenih elementov. In tu se kaže ta vrlina študiranja rimskega prava.
Če praviš, da snov razumeš, piflarije pa manj, je to še zmeraj dovolj, če razumeš definicije z bistvenimi elementi. Torej gre se za to, koliko ti razumeš snov za kolokvij. Če ti sama od sebe veš, da je treba pri definiciji zavezovalnega pravnega posla povedati tudi to, da je podlaga razpolagalnemu... in če recimo veš, da je pri nedopustnem pogoju tudi ta primer mortis causa vključen, potem ne rabiš biti napiflan, ampak pomeni, da si dovolj dobro študirala (z razmišljanjem).
Koristen nasvet pred kolokvijem:
Pojdite čez primere pogojev in roka ter ostalih podobnih reči, izpišite si za vsakega, kako se rešuje. Pojdite čez latinske izreke. Pojdite čez letnice in čez dela (kodifikacija, kodeks, cesarske konstitucije, digeste) in si izpišite kaj. Pri definicijah preletite bistvene elemente. Preglejte stare kolokvije (sem prepričan, da bo najmanj eno vprašanje isto oz. skoraj isto). Kambič ni inovativen. Zakaj bi bil, ko pa študentje iz leta v leto ponavljajo iste napake.
Na izpitu bo zagotovo 5-6 točk, ki se jih bo dalo pridobiti z že samo malo razmišljanja in razumevanja snovi. Predpostavka je seveda ta, da se banalno ne zmotite. Ostalo bo pa ločilo dobre ocene od vrhunskih oz. obratno
In še to: Kambič nam je lani po 1. kolokviju povedal, da je dal samo osnovne stvari notri in da je žalostno, če se študentom tega ne uspe naučiti vsaj za pozitivno (da naj se zamislimo). Za 2. kolokvij pa so bile zopet same osnovne stvari, torej ne zahaja rad v podrobnosti. Vsaj na kolokvijih ne.
Upam, da ti je to kaj pomagalo, če pa imaš še kakšno (lahko tudi konkretno) vprašanje, pa kar vprašaj. Naj te ne bo sram!
Prijazen pozdrav, A