Kolokviji

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: MinniereaTheLawa90

Odgovori
Uporabniški avatar
denny.crane
Prispevkov: 359
Pridružen: 11. Feb 2010 23:23

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a denny.crane »

caaat napisal/-a:ahaa super hvala:)

kaj pomeni, da se je nekaj fingiralo?
Nekaj se šteje za resnično, čeprav vsi vemo, da ni resnično.

Primer: če je nekdo nedopustno vplival na uresničitev pogoja in je povzročil, da se je pogoj potem res uresniči, se je fingiralo, da se pogoj ni uresničil. In obratno.

Prijazen pozdrav, A
What's my name?"Denny Crane!" No further questions.
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

caaat napisal/-a:ahaa super hvala:)

kaj pomeni, da se je nekaj fingiralo?
Da se je nekaj fingiralo pomeni, da se je zavestno trdilo, da je nekaj neresničnega resnično. Tukaj je zelo znan primer zarodka - Nasciturus pro iam.. (lat. rek), ki pomeni - zarodek, ki se bo še rodil, se šteje za rojenega (in tukaj se fingira, da je rojen, čeprav v resnici še ni), v primeru, da gre za njegovo korit, za njegove pravice. Navedli smo primer, če npr. oče tega še nerojenega otroka med nosečnostjo matere umre, lahko otrok deduje v primeru, da se bo rodil živ. Fingira se torej, da je zarodek že pravni subjekt, čeprav v resnici postane to šele z rojstvom.
Drugače pa je to snov pri pravni fikciji, stran 262 in naprej.

Upam, da je vse, kar sem napisala, prav in da bo kaj pomagalo. Lp
Uporabniški avatar
denny.crane
Prispevkov: 359
Pridružen: 11. Feb 2010 23:23

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a denny.crane »

lucky napisal/-a:
caaat napisal/-a:ahaa super hvala:)

kaj pomeni, da se je nekaj fingiralo?
Da se je nekaj fingiralo pomeni, da se je zavestno trdilo, da je nekaj neresničnega resnično. Tukaj je zelo znan primer zarodka - Nasciturus pro iam.. (lat. rek), ki pomeni - zarodek, ki se bo še rodil, se šteje za rojenega (in tukaj se fingira, da je rojen, čeprav v resnici še ni), v primeru, da gre za njegovo korit, za njegove pravice. Navedli smo primer, če npr. oče tega še nerojenega otroka med nosečnostjo matere umre, lahko otrok deduje v primeru, da se bo rodil živ. Fingira se torej, da je zarodek že pravni subjekt, čeprav v resnici postane to šele z rojstvom.
Drugače pa je to snov pri pravni fikciji, stran 262 in naprej.

Upam, da je vse, kar sem napisala, prav in da bo kaj pomagalo. Lp
S strani starejšega kolega potrjujem, da je to, kar si napisala pravilno :)

Prej bi samo še pojasnil glede actus legitimus. Tipičen primer za actus legitimus je mancipacija. Actus legitimus pomeni, da mancipacija ne sme trpeti ne roka ne pogoja. ČE bi ta dva bila dodana, potem bi bila mancipacija nična. Actus legitimus, ponavljam, ne boste rabili znati in tega ne bo v kolokviju. Apeliram tudi na nekega domnevnega kolega tam zgoraj.

Prijazen pozdrav, A
What's my name?"Denny Crane!" No further questions.
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

denny.crane - zanima me tvoje čisto splošno subjektivno mnenje; vem, da si napisal že zadnjič nekaj stvari v zvezi s kolokvijem, ampak vendarle. Moja situacija je takšna - šla sem čez knjigo, dvakrat res počasi in podčrtala ter izpisala pomembno, kar mi ni bilo jasno takoj, prebrala še enkrat. Stvari dokaj znam, zapomnila sem si vse, za vsako stvar vem, kam spada in vsaj približno povezavo med vem, ampak mam pa velik občutek, kot da ne znam skoraj nič, predvsem, če se lotim kakega primera. Mogoče kakšen koristen nasvet pred sredinim kolokvijem? Lahko pričakujemo podrobnosti ali je stvar bolj splošna? In kako ocenjujejo - ali morajo biti definicije napiflane v nulo ali lahko razložiš po svoje tako, da je prav? Pa še to.. snov razumem, piflarije znam pa manj.

Hvala in lp
Uporabniški avatar
denny.crane
Prispevkov: 359
Pridružen: 11. Feb 2010 23:23

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a denny.crane »

lucky napisal/-a:denny.crane - zanima me tvoje čisto splošno subjektivno mnenje; vem, da si napisal že zadnjič nekaj stvari v zvezi s kolokvijem, ampak vendarle. Moja situacija je takšna - šla sem čez knjigo, dvakrat res počasi in podčrtala ter izpisala pomembno, kar mi ni bilo jasno takoj, prebrala še enkrat. Stvari dokaj znam, zapomnila sem si vse, za vsako stvar vem, kam spada in vsaj približno povezavo med vem, ampak mam pa velik občutek, kot da ne znam skoraj nič, predvsem, če se lotim kakega primera. Mogoče kakšen koristen nasvet pred sredinim kolokvijem? Lahko pričakujemo podrobnosti ali je stvar bolj splošna? In kako ocenjujejo - ali morajo biti definicije napiflane v nulo ali lahko razložiš po svoje tako, da je prav? Pa še to.. snov razumem, piflarije znam pa manj.

Hvala in lp
Hmm.. ker to sodi pod zasebna sporočila, a verjetno zanima celotno javnost, torej celoten forum, bom kar tukaj odgovoril :) Od tukaj naprej gre izključno za moje subjektivno mnenje:
Glede tega, da stvari dobro poznaš in razumeš (ČE jih res), pomeni da si za ta kolokvij naredila dovolj. Torej če so ti stvari jasne, boš tudi na podlagi primerov razumela, kam kaj spada. Če ti kakšni primeri s foruma niso jasni, so to ponavadi primeri tutorjev. Le-ti zajemajo več področij oz. poskušajo ponazoriti različne načine, ki pa jih profesorja redko uporabljata.

Kolokvij bo sestavljal Kambič. Za njega je značilno, da nikoli ne da stvari, ki jih ni nikjer napisanih oz. za katere je sploh težko priti do rezultata in potrebuješ res veliko razmišljanja. Ne! On ponavadi sestavi kolokvij iz osnovnih stvari. Po navadi je treba poznati pri vsaki snovi bistvo, v detajle pa se gre izjemoma, če to narekuje že samo razumevanje rimskega prava, da se preveri študente, ali so samo napiflani ali tudi razumejo rimsko pravo. V kakšnem smislu? Recimo pri nedopustnem pogoju, je en tak primer, kjer lahko rečemo, da se gre v podrobnosti. Zakaj?
Primer:
A obljubi B-ju, da mu bo podaril 100 sestercev, če B maščuje svojega sina/pretepe profesorja iz RP/požge sosedovo njivo. Gre za nedopusten pogoj. V takšnem primeru je odgovor, da PP ne velja.

Zdaj pa tale primer:
A pravi: "B bodi moj dedič, če B maščuje svojega sina/pretepe profesorja iz RP/požge sosedovo njivo". Že spet gre za nedopusten pogoj. Ampak je razlika!! Praviloma bi torej PP ne veljal. Ampak tukaj gre za pravni posel mortis causa, kjer se pogoj šteje za nezapisanega (po domače povedano: pogoja se ne bere) in kaj je zdaj ključno? PP bo obveljal.

In če si to takoj opazila, se že vidi, da si dovolj pridno študirala in da zadevo razumeš. Po navadi se na kolokviju ne gre v detajle. Ravno to je smešno, da največ napak naredijo študentje na najbolj osnovnih stvareh. Primer: Kaj je CODEX IUSTINIANUS in letnica? Študentje to kar zamešajo s kodifikacijo, ker so preslabo študirali. In gresta dve točki. To so POCENI točke. Res lahko jih je dobiti in so skoraj podarjene.

Glede definicij: ni potrebno, da si napiflana v nulo vsako besedico. Bistveno pri definicijah je to, da definicija zajame vse bistvene elemente definicije. Torej če ti pri pogoju pozabiš omeniti objektivnost, negotovost, dejstvo, prihodnje... ne boš dobila vseh točk. Težko je razložiti po svoje, da bo pravilno, če ne zajameš bistvenih elementov. In tu se kaže ta vrlina študiranja rimskega prava.

Če praviš, da snov razumeš, piflarije pa manj, je to še zmeraj dovolj, če razumeš definicije z bistvenimi elementi. Torej gre se za to, koliko ti razumeš snov za kolokvij. Če ti sama od sebe veš, da je treba pri definiciji zavezovalnega pravnega posla povedati tudi to, da je podlaga razpolagalnemu... in če recimo veš, da je pri nedopustnem pogoju tudi ta primer mortis causa vključen, potem ne rabiš biti napiflan, ampak pomeni, da si dovolj dobro študirala (z razmišljanjem).

Koristen nasvet pred kolokvijem:
Pojdite čez primere pogojev in roka ter ostalih podobnih reči, izpišite si za vsakega, kako se rešuje. Pojdite čez latinske izreke. Pojdite čez letnice in čez dela (kodifikacija, kodeks, cesarske konstitucije, digeste) in si izpišite kaj. Pri definicijah preletite bistvene elemente. Preglejte stare kolokvije (sem prepričan, da bo najmanj eno vprašanje isto oz. skoraj isto). Kambič ni inovativen. Zakaj bi bil, ko pa študentje iz leta v leto ponavljajo iste napake. :)

Na izpitu bo zagotovo 5-6 točk, ki se jih bo dalo pridobiti z že samo malo razmišljanja in razumevanja snovi. Predpostavka je seveda ta, da se banalno ne zmotite. Ostalo bo pa ločilo dobre ocene od vrhunskih oz. obratno :)

In še to: Kambič nam je lani po 1. kolokviju povedal, da je dal samo osnovne stvari notri in da je žalostno, če se študentom tega ne uspe naučiti vsaj za pozitivno (da naj se zamislimo). Za 2. kolokvij pa so bile zopet same osnovne stvari, torej ne zahaja rad v podrobnosti. Vsaj na kolokvijih ne.

Upam, da ti je to kaj pomagalo, če pa imaš še kakšno (lahko tudi konkretno) vprašanje, pa kar vprašaj. Naj te ne bo sram! :P

Prijazen pozdrav, A
What's my name?"Denny Crane!" No further questions.
Portia
Prispevkov: 72
Pridružen: 07. Nov 2010 15:20

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a Portia »

To ni protipravna grožnja? sej ubistvu ne razumem čist za kaj bi ga sploh prijavil.. ker mu noče prodat hiše bi blo nekak čudno :D
iness
Prispevkov: 5
Pridružen: 20. Dec 2010 19:11

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a iness »

verjetno je bilo mišljeno da ga je zalotil pri kakšnem kaznivem dejanju in mu zagrozil, da ga bo prijavil če mu ne proda hiše. Predvidevam :D
Urši
Prispevkov: 179
Pridružen: 30. Okt 2010 21:40

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a Urši »

Je bil kdo mogoče tako priden pa je izpisal vse latinske reke in bi jih bil pripravljen delit? :oops:
sparkyca
Prispevkov: 15
Pridružen: 07. Dec 2010 21:34

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a sparkyca »

Evo, ker imam ravno v e-obliki... Moj izbor moznih latinskih rekov za 1. kolokvij... ne garantiram, da so vsi...
Zdaj pa pridno ponavljat... :)

Diei adiectio pro reo – določitev izpolnitvenega časa je v prid dolžniku (upnik ne more terjati dolžnika prej, dolžnik lahko prej izpolni, če hoče)
Dies interpellat pro homine – čas opozarja namesto človeka, po Justinijanu velja to načelo glede vseh obligacij, pri katerih je izpolnitveni čas koledarsko določen
Dies ultimus coeptus pro iam completohabetur - Rok se šteje za izpolnjenega, ko napoči zadnji dan roka (glede konca roka je ?, ali mora zadnji dan preteči, ali pa je dovolj, da napoči. Če je šlo za pridobitev kake pravice,je veljalo, da je rok že izpolnjen brž, ko je napočil zadnji dan)
Forma ad valorem – oblika za veljavo
Forma ad probationem – oblika za dokazovanje
Ignorantia iuris nocet – pravna zmota škoduje
Ignorantia facti non nocet – dejanska zmota ne škoduje
In dubio pro reo – v dvomu v korist obdolženca
Ius est ars boni et aequi – Pravo je veščina dobrega in pravičnega (avtor: Juvencij Celz)
Ius publicum privatorum pactis mutari non potest – Zasebni dogovori ne morejo spremeniti javnega prava
Lex posterior derogat legi priori – Kasnejši zakon razveljavlja prejšnjega
Minima non curat praetor – Z malenkostmi se pretor ne ukvarja
Male enim nostro iure uti non debemus – Svoje pravice ne smemo zlorabljati
Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur – zarodek se šteje za že rojenega, v kolikor gre to za njegove pravice (gre za fikcijo rojstva. Ta omogoča dedovanje. Npr: mož umre, žena je noseča…deduje tudi nerojeni otrok)
Non omne quod licet honestum est – Pavel: Ni vse kar je dovoljeno tudi pošteno
Non recipiunt diem vel condicionem – ne trpijo ne roka ne pogoja (ACTUS LEGITIMI – s postavitvijo roka lai pogoja postanejo v celoti neveljavni)
Nullus videtur dolo facere, qui suo iure utitur – Nihče ne ravna dolozno, če izvršuje svojo pravico
Omnis condemnatio pecuniaria est – vsaka obsodba se glasi na denarni znesek.
Qui tacet, cum loqui potuit ac debuit, consetire videtur – kdor molči ko je mogel in moral govoriti se zdi da pritrjuje (RP ni postavilo nobenega splošnega pravila glede molka. Od klasikov pravi Paulus, da kdor molči, sicer ničesar ne izjavlja (priznava), da pa je tudi res, da ne oporeka (zanikuje))
Quidquid dare facere oportet ex fide bona- Karkoli mora toženec zaradi te zadeve dati ali storiti tožniku po načelu dobre vere in poštenja (v tožbenih obrazcih bonae fidei se nalaga sodniku, da toženca obsodi le tedaj in na toliko, kadar in kolikor to ustreza načelu dobre vere in poštenja)
Plus valere quod agitur quam quod simulare conciptur – več velja tisto, kar je hoteno kot tiso kar je simulirano (DOBA: Postkalsično pravo - Justinijan: navidezni pp ne velja, ker ni hoten, prikriti pp pa velja le toliko, kolikor so bili s simuliranim pp izpolnili vse, kar je potrebno, da nastane prikrit pp = priktiti pp velja takrat in toliko, kadar in kolikor izpolnjuje pogoje za veljavnost
Si in ius vocat ito – Če si pozvan pred pretorja, pojdi
Si civis romanus esset – kot bi bil rimski državljan (Fikcija pri tujcih)
Suum cuique – vsakomur svoje
Tempus utile ratione initii et cursus – v rok se štejejo samo tisti dnevi v katerih je stranka mogla uveljaviti pravico:Pretor to dovoljuje le izjemno (letni dopust, kjer se upoštevajo samo delovni dnevi)
Tempus utile ratione initiii, continuum ratione cursus – Ko se je rok začel, je potekal ne glede na morebitne ovire, ki so za stranke medtem morda nastopile
Urši
Prispevkov: 179
Pridružen: 30. Okt 2010 21:40

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a Urši »

Najlepša hvala! :D :D
katjas
Prispevkov: 51
Pridružen: 16. Dec 2010 20:22

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a katjas »

Ve slučajno kdo, kje lahko najdem stare kolokvije?
BlackBerry
Prispevkov: 68
Pridružen: 30. Sep 2010 12:20

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a BlackBerry »

sparkyca napisal/-a:Evo, ker imam ravno v e-obliki... Moj izbor moznih latinskih rekov za 1. kolokvij... ne garantiram, da so vsi...
Zdaj pa pridno ponavljat... :)

Diei adiectio pro reo – določitev izpolnitvenega časa je v prid dolžniku (upnik ne more terjati dolžnika prej, dolžnik lahko prej izpolni, če hoče)
Dies interpellat pro homine – čas opozarja namesto človeka, po Justinijanu velja to načelo glede vseh obligacij, pri katerih je izpolnitveni čas koledarsko določen
Dies ultimus coeptus pro iam completohabetur - Rok se šteje za izpolnjenega, ko napoči zadnji dan roka (glede konca roka je ?, ali mora zadnji dan preteči, ali pa je dovolj, da napoči. Če je šlo za pridobitev kake pravice,je veljalo, da je rok že izpolnjen brž, ko je napočil zadnji dan)
Forma ad valorem – oblika za veljavo
Forma ad probationem – oblika za dokazovanje
Ignorantia iuris nocet – pravna zmota škoduje
Ignorantia facti non nocet – dejanska zmota ne škoduje
In dubio pro reo – v dvomu v korist obdolženca
Ius est ars boni et aequi – Pravo je veščina dobrega in pravičnega (avtor: Juvencij Celz)
Ius publicum privatorum pactis mutari non potest – Zasebni dogovori ne morejo spremeniti javnega prava
Lex posterior derogat legi priori – Kasnejši zakon razveljavlja prejšnjega
Minima non curat praetor – Z malenkostmi se pretor ne ukvarja
Male enim nostro iure uti non debemus – Svoje pravice ne smemo zlorabljati
Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur – zarodek se šteje za že rojenega, v kolikor gre to za njegove pravice (gre za fikcijo rojstva. Ta omogoča dedovanje. Npr: mož umre, žena je noseča…deduje tudi nerojeni otrok)
Non omne quod licet honestum est – Pavel: Ni vse kar je dovoljeno tudi pošteno
Non recipiunt diem vel condicionem – ne trpijo ne roka ne pogoja (ACTUS LEGITIMI – s postavitvijo roka lai pogoja postanejo v celoti neveljavni)
Nullus videtur dolo facere, qui suo iure utitur – Nihče ne ravna dolozno, če izvršuje svojo pravico
Omnis condemnatio pecuniaria est – vsaka obsodba se glasi na denarni znesek.
Qui tacet, cum loqui potuit ac debuit, consetire videtur – kdor molči ko je mogel in moral govoriti se zdi da pritrjuje (RP ni postavilo nobenega splošnega pravila glede molka. Od klasikov pravi Paulus, da kdor molči, sicer ničesar ne izjavlja (priznava), da pa je tudi res, da ne oporeka (zanikuje))
Quidquid dare facere oportet ex fide bona- Karkoli mora toženec zaradi te zadeve dati ali storiti tožniku po načelu dobre vere in poštenja (v tožbenih obrazcih bonae fidei se nalaga sodniku, da toženca obsodi le tedaj in na toliko, kadar in kolikor to ustreza načelu dobre vere in poštenja)
Plus valere quod agitur quam quod simulare conciptur – več velja tisto, kar je hoteno kot tiso kar je simulirano (DOBA: Postkalsično pravo - Justinijan: navidezni pp ne velja, ker ni hoten, prikriti pp pa velja le toliko, kolikor so bili s simuliranim pp izpolnili vse, kar je potrebno, da nastane prikrit pp = priktiti pp velja takrat in toliko, kadar in kolikor izpolnjuje pogoje za veljavnost
Si in ius vocat ito – Če si pozvan pred pretorja, pojdi
Si civis romanus esset – kot bi bil rimski državljan (Fikcija pri tujcih)
Suum cuique – vsakomur svoje
Tempus utile ratione initii et cursus – v rok se štejejo samo tisti dnevi v katerih je stranka mogla uveljaviti pravico:Pretor to dovoljuje le izjemno (letni dopust, kjer se upoštevajo samo delovni dnevi)
Tempus utile ratione initiii, continuum ratione cursus – Ko se je rok začel, je potekal ne glede na morebitne ovire, ki so za stranke medtem morda nastopile
a to je iz knjige primeri rimskega prava?
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

Kolegi/kolegice, koliko kaj znate? Jutri bo kmalu :)
BlackBerry
Prispevkov: 68
Pridružen: 30. Sep 2010 12:20

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a BlackBerry »

Mene zanima kako je s temi latinskimi reki, oz besedami, a to se naučimo iz knjige Primeri rimskega prava ali kako?
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

BlackBerry napisal/-a:Mene zanima kako je s temi latinskimi reki, oz besedami, a to se naučimo iz knjige Primeri rimskega prava ali kako?
Nuči se tiste, ki smo jih delali na predavanjih in seminarjih pa tiste, ki so v splošnem delu knjige, mogoče še kakšnega, ki je v primerih, pa da je bolj znan. Jaz sem si jih izpisala in mi jih je prišlo okoli 40, 50 (skupaj s tistimi kratki kot npr. Coactus volui, se razume).

Lp
BlackBerry
Prispevkov: 68
Pridružen: 30. Sep 2010 12:20

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a BlackBerry »

Ja kaj pa besedila v knjigi Primeri iz rimskega prava, ki so dolga npr 3 odstavke ali več, a to je tud treba znat?
sparkyca
Prispevkov: 15
Pridružen: 07. Dec 2010 21:34

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a sparkyca »

Prosim za pomoč :)

Kdo so navajalni pravniki?
Kakšno je razmerje med Justinijanovo kodifikacijo in novelami ter kako velja načelo Lex posterior derogat legi priori znotraj kodifikacije?

PROSIM PROSIM :)
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

BlackBerry napisal/-a:Ja kaj pa besedila v knjigi Primeri iz rimskega prava, ki so dolga npr 3 odstavke ali več, a to je tud treba znat?
Ne.
BlackBerry
Prispevkov: 68
Pridružen: 30. Sep 2010 12:20

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a BlackBerry »

a mi lahko nekdo pove kje najdem oz katere latinske reke moram znat?

Najlepša hvala, ampak res mi ni jasno...
Choo
Prispevkov: 63
Pridružen: 29. Okt 2010 16:05

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a Choo »

Portia napisal/-a:To ni protipravna grožnja? sej ubistvu ne razumem čist za kaj bi ga sploh prijavil.. ker mu noče prodat hiše bi blo nekak čudno :D
Ko sem brskala po forumu za prejšnjimi kolokviji je nekdo omenil pri temu primeru, da ga je zalotil pri kazninivem dejanju - mislim, da kraji...
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

BlackBerry napisal/-a:a mi lahko nekdo pove kje najdem oz katere latinske reke moram znat?

Najlepša hvala, ampak res mi ni jasno...
Še enkrat - latinske reke najdeš:
- med zapiski s predavanj in seminarjev;
- v knjigi Rimsko pravo.

Glej, ne sekiraj se za reke, po mojem bo dovolj, da znaš tiste osnovne (vsi so v knjigi in v zapiskih s predavanj in seminarjev).

Lp
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

Če ti bo mogoče tako lažje; lat. reki so npr: PLUS VALERE QUOD..... in NASCITURUS.... in UBI SOCIETAS, IBI IUS in IGNORANTIA FACI NON NOCET, IGNORNTIA IURIS NOCET, COACTUS VOLUI, QOUD INITION VITIOSUM EST..... in CONTRA BONOS MORES...... To najdeš vse v knjigi in zapiskih.

Lp
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

Aja, pa pardon za napake, sem hitro tipkala. :)
BlackBerry
Prispevkov: 68
Pridružen: 30. Sep 2010 12:20

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a BlackBerry »

Mene zanima, kaj pa te primri, ki imajo več odstavkov, ali je to rek al karkol že, a moram to tud znat? npr v knjigi Primeri iz RP 4. primer...
:oops: :cry:
lucky

Re: Kolokviji

Odgovor Napisal/-a lucky »

BlackBerry napisal/-a:Mene zanima, kaj pa te primri, ki imajo več odstavkov, ali je to rek al karkol že, a moram to tud znat? npr v knjigi Primeri iz RP 4. primer...
:oops: :cry:
Pa kaj si hecna, tega NI TREBA ZNAT. Stavim, da tud profesorja ne znata tega dobesedno prevest tako kot je v knjigi. Iz tega primera je mogoče dobro, če poznaš izraz vsakomur svoje - SUUM CUIQUE (to mam jaz iz semianarja posebej poudarjeno).

Lp
Odgovori

Vrni se na